Ko je zbolela za rakom trebušne slinavke, je spoznala, kako zelo ljubi življenje. »Pomislila sem, da bom umrla in tega me je bilo zelo strah, saj nisem želela umreti zaradi raka,« je priznala logoterapevtka Tamara Andrašič, ki ima že sedemindvajset let sladkorno bolezen, poleg tega pa se je morala spoprijeti tudi z endometriozo.
Njene zdravstvene težave so bile povezane s stresom, ki je bil posledica številnih zlorab in škodljivih delovanj. O bolečih izkušnjah govori iskreno, saj je prepričana, da je deljenje lastnih zgodb zdravilno in odrešujoče.
V knjigi Zaupaj življenju skozi osebno zgodbo in izkušnje pišete o tem, kako prepoznati, kdo smo in kaj si želimo. Je bilo težko pogledati v svojo preteklost?
Ne, pravzaprav sem čutila olajšanje, čeprav sem med pisanjem knjige še čutila žalost in zamere, sčasoma pa sem se osvobodila, saj sem želela izpovedati svojo zgodbo in s tem opolnomočiti druge. Želela sem pokazati, da je mogoče premagati težke preizkušnje, in zaživeti drugače – v skladu s svojimi željami.
Ljudje na različne načine doživljamo travme in vse tisto, kar nam škodi. Toda svoja prepričanja in vzorce je mogoče spremeniti, če si to želiš in opaziš. Najprej moraš opaziti stvari, ki ti škodujejo, da jih lahko začneš spreminjati.
Pisati ste tudi o tem, da ste doživeli nasilje v partnerskem odnosu. Kaj se je dogajalo?
V več preteklih partnerskih odnosih je bil prisoten alkohol in tudi druge substance. Pogosto sem izbirala partnerje, ki so bili odvisniki ali pa so se nesramno obnašali do mene in bili agresivni. V enem izmed odnosov je bilo res drastično, kar pomeni, da sem dovolila marsikaj, kar ni v skladu z ljubeznijo in popolnoma izgubila sebe.
Po tej zgodbi sem namreč odkrila, da se nisem spoštovala in da se nisem imela niti malo rada, ker sem vse to dovolila. Najpomembnejše je bilo, da sem si to obnašanje do sebe odpustila.
Kaj ste si morali odpustiti?
Da sem dovolila vse nasilje, zlorabe, da sem se narobe odločila in izbrala napačnega partnerja. Odpustiti sem si morala tudi to, kako sem se obnašala do sebe, se vprašati, zakaj sem si to dovolila. Prav tako si je bilo treba odpustiti odzive in reakcije ali situacije, kjer se sploh nisem odzvala in bi bilo dobro, da se.
V otroštvu sem doživela spolno zlorabo s strani ...
