Prof. dr. Saba Battelino, dr. med.: Čustva ne smejo nikdar izzveneti

Zaslužna zdravnica, prof. dr. Saba Battelino, specialistka otorinolaringologije, ne pozabi dodati, da je bil uspeh enakovredna zasluga sodelavca.

Operirala je že več kot dva tisoč bolnikov, od tega približno tretjino otrok. V lanskem primeru, ko sta s kolegom, nevrokirurgom prof. dr. Romanom Bošnjakom, s prvo takšno operacijo v Sloveniji povrnila petletnici iz Italije sluh, je zdravljenje potekalo več let. Sama med svoje največje dosežke v letu 2018 poleg implantacij elektrode polževega vsadka pri otrocih s hudo anomalijo notranjega ušesa – dečku iz Slovenije in omenjeni deklici – uvršča še dve odstranitvi velikih recidivov kožne rašče; ta je obsegala predele ob glavni možganski arteriji. 

Vedno bo ostala vez

»Pozitivna čustva, sreča, radost, navdušenje, celo ganjenost so dobrodošli in seveda si jih dopustim. Prav tako, a k sreči redko, čutim obup in žalost ob nezmožnosti pomagati bolniku. Ta čustva ne smejo nikdar izzveneti. Z družino italijanske deklice ostajamo profesionalno povezani in sledim njenemu razvoju. Seveda pa se je treba od bolnika in družine odmakniti – zdravljenje je samo del življenja, potem se mora vrniti v normalni tok. Zagotovo pa bo vedno ostala vez,« opiše, kje vidi mejo med poklicno disciplino in človeško navezanostjo, ki se je spletla med zdravljenjem.

Vztrajna motorična spretnost

V (mikro)kirurškem poklicu, v katerem prevladujejo moški, je zaradi nečesa, česar sama ne poimenuje talent, temveč vztrajna motorična spretnost in želja po urjenju tega znanja, dosegla ogromno. Brez odrekanja seveda ne gre, denimo med strokovnim izpopolnjevanjem in hkratnim odraščanjem sina materinska vloga ni mogla biti vselej na prvem mestu, prizna: »Res sem si pogosto želela, da bi bila več s sinom, vendar smo vsi v družini zelo povezani, neposredni in iskreni, zato se nikoli ni počutil osamljenega ali odrinjenega. Vesela sem, da je najin odnos bil in je še vedno vedno zelo ljubeč.«

Višji smisel v umetnosti

Cenjena kirurginja ima prav tako poslanstvo učiteljice; največ ponosa občuti ob trojici specializantov, pravi. V prostem času poje in posluša renesančno, operno ter plesno glasbo iz 20. stoletja. »Umetnost je nuja za vsakogar, saj mu omogoča iskanje višjega smisla življenja,« pojasni in zaupa, da jo najbolj navdihujejo prvobitne kulture: »Vedno sem fascinirana nad izkopaninami, kamnitimi templji, več tisoč let starim nakitom, predvsem pa imam rada pokopališča. Ogled vsakega mesta zame ni popoln, če si ne ogledam še teh – saj ogromno povedo tako o narodu kot zgodovini.«