Prof. dr. Nadja Zupan Hajna je ena vodilnih svetovnih krasoslovk in nekdanja predsednica Mednarodne speleološke zveze. Raziskuje milijone let stare jamske sedimente, kraške pojave na Marsu in možnosti raziskovanja jam na Luni, predvsem pa opozarja na ogromne, a ranljive zaloge pitne vode v kraškem podzemlju. Prav po njeni zaslugi je Unesco 13. september razglasil za mednarodni dan jam in krasa, ki ga bomo letos prvič praznovali.
Kras pokriva skoraj četrtino kopnega brez ledu. Hkrati zagotavlja pitno vodo več kot milijardi ljudi. Če bi morali pojasniti, da kras ni samo lep, ampak tudi izjemno pomemben, kaj vse bi omenili?
Izjemno pomembna je predvsem voda. Kraški vodonosniki skrivajo ogromne zaloge pitne vode v podzemnih rezervoarjih. Varovati jo moramo, da bo ostala tako čista, kot je še danes. Kras je pomemben tudi zaradi zelo posebnih ekosistemov in živih bitij, ki v njih prebivajo. Ta ne živijo samo v jamah, ampak tudi v razpokah in drugih delih podzemlja, kamor ljudje sploh ne moremo. Gre za posebna okolja, v katerih vlada tema, temperatura je stalna, vlažnost pa visoka. Živali so na te razmere morfološko in fiziološko tako prilagojene, da zunaj njih ne morejo preživeti. Prav zato so izjemno občutljive za vsako spremembo in vsak vnos tujih snovi v podzemlje. Če ponikalnica v jamo prinese hranilne snovi, lahko zunanje živali, ki hrani sledijo, prodrejo v podzemlje. Ker so lahko agresivnejše, ogrozijo krhke jamske živali. Podzemna biotska raznovrstnost je zato zelo ranljiva.
Tretji pomembni vidik je znanstveni. V jamah so shranjeni zapisi o nekdanjem okolju, podnebju in živalskih vrstah, ki ne obstajajo več. Z njimi je povezana tudi zgodovina človekovega razvoja. V afriških jamah so se ohranili ostanki prvih človečnjakov in različnih človeških vrst, vse do homo sapiensa.
