Letošnje poletje je za športne navdušence vse prej kot dolgočasno. Ob svetovnem prvenstvu v nogometu posebno mesto pripada dirki po Franciji. Njena 113. izvedba, ki se je v soboto začela v Barceloni, obeta pravi kolesarski spektakel s slovenskim adutom Tadejem Pogačarjem v lovu na peto zmago. Dogajanje ob trasi spremljata reporterski ekipi Televizije Slovenija, v prvem delu dirke je na prizoriščih tudi športna novinarka Polona Bertoncelj.
Skupaj z novinarskimi kolegi, komentatorji neposrednih prenosov in strokovnimi sodelavci gledalcem na TV Slovenija 2 približuje zgodbe iz središča dogajanja ter zanimivo zakulisje največje kolesarske dirke na svetu. Prav terensko delo je tisto, v katerem Polona Bertoncelj najbolj uživa, zato so ji hiter tempo, potovanja in nepredvidljivi dnevi v izziv in ne breme. Ob začetku letošnjega Toura smo se z njo pogovarjali o njeni ljubezni do športa, spremljanju največjih športnih zgodb in trenutkih, ki jih televizijske kamere pogosto ne ujamejo.
Šport je danes ena največjih globalnih zgodb – od spektakla do politike, od velikanskega posla do identitete narodov. Kako kot športna novinarka skozi leta zaznavate spremembe: ali šport še ostaja predvsem igra in prvinska strast (tako za športnike kot navijače) ali je postal nekaj povsem drugega?
Če bi morala odgovor strniti v en stavek, bi preprosto rekla, da je šport danes posel. Zato me vedno znova razveseli, ko športnik po kakšnem uspehu ali neuspehu pove, da je užival, ker je našel tisto otroško veselje do igre. To je najlepši dokaz, da prvinska strast še ni izginila. Na šport danes vpliva veliko več dejavnikov in predvsem v večjem obsegu. Tu so sponzorji, ki razumljivo pričakujejo vidnost in povračilo svoje naložbe. Mediji, ki se včasih niti ne zavedamo svojega vpliva. Predvsem pa družbena omrežja, ki so zelo spremenila športni prostor. Dodatno breme so anonimni zapisi, ki lahko posameznika zelo prizadenejo. Šport je po mojem mnenju veliko več kot le tekma. Je preplet pričakovanj, rezultatov, medijske pozornosti, ekonomskih interesov in javne podobe. A v določenih, zame najlepših trenutkih še vedno ostaja tudi igra.
