Nika Regoršek: Globoko v sebi me skrbi, ali bom dvojčicama lahko omogočila lepo življenje

Z občutkom za estetiko in poslušanjem strank Nika Regoršek že več let navdušuje ženske. Ob delu, ki jo osrečuje, je tudi mama dvojčic, zato vsak prosti trenutek nameni družini. S hčerko, ki ima težave v razvoju, pa obiskuje terapije.

»Pomembno se mi zdi, da čim več časa namenim hčerkam. Toda nekje globoko v sebi doživljam stres in skrbi, saj si želim, da bi jima lahko omogočila lepo življenje. To je tisto, kar me motivira, da nikoli ne obupam,« je priznala.

Kako ste se začeli ukvarjati z oblikovanjem obrvi?

Nekaj časa sem iskala področje, ki bi me zanimalo in izpolnjevalo, preden sem se začela ukvarjati z oblikovanjem obrvi. Po poklicu sem medijski tehnik, delovne izkušnje pa sem pridobivala na različnih področjih - od dizajniranja, gostinstva in v kozmetični branži. Na neki točki pa sem se odločila, da grem v tujino.

Takrat še nisem natančno vedela, s čim se bom ukvarjala, vendar sem v Londonu dobila priložnost, da sem lahko začela delati v kozmetičnem salonu, kjer so me naučili nitkati obrvi (odstranjevanja dlačic z močnim sukancem, op. a.). Delo v tujini je bilo zame odlična priložnost, vendar sem se po letu in pol odločila, da se vrnem v Slovenijo.

Zakaj?

V Londonu je bilo veliko priložnosti za kariero in uspeh. Toda če želiš imeti družino, je precej težje, zato sem se odločila, da se vrnem. Če si dovolj priden in delaven, je tudi v Sloveniji veliko možnosti za uspeh.

Ko se je pojavila laminacija (postopek trajnega oblikovanja obrvi, op. a.), so se zame odprle številne priložnosti v Sloveniji. Odločila sem se, da se bom izobraževala na tem področju, zato sem se ponovno odpravila v London. Ko sem zaključila izobraževanje, sem na Instagramu začela objavljati fotografije laminacije.

Nikomur ne želim delati krivice, vendar sem bila ena od prvih, ki se je ukvarjala z laminacijo obrvi v Sloveniji, ki je postala izjemno priljubljena. Čez noč je začel moj posel cveteti, saj je bilo za stranke to zelo zanimivo in privlačno.

Sprva sem mislila, da se ta trend ne bo ohranil, a je še zmeraj zelo priljubljen. Še vedno je veliko povpraševanja po laminaciji obrvi, čeprav to delam že sedem let.

S katerimi izzivi ste se spoprijeli na začetku svoje poslovne poti?

Najprej me je skrbelo, če bo dovolj povpraševanja po mojih storitvah. Toda pri poslovni poti mi je zelo pomagal Instagram, saj nisem bila javno izpostavljena in ljudje niso vedeli zame. Ko pa sem začela objavljati fotografije pred in po laminaciji obrvi na Instagramu, mi je pisalo veliko žensk. Takšen odziv me je zelo presenetil.

Nisem mogla verjeti, da sem imela polne termine od jutra do večera. Toda s strani stilistk in kozmetičnih salonov moje delo ni bilo najbolje sprejeto, saj ta trend ni bil takoj sprejet.

Odločila sem se, da je bolje, če se osredotočim na svoje delo in zaupam vase, saj so se stranke vračale k meni z razlogom. Ta logika se mi je obrestovala, saj imam zdaj zelo veliko dela. Če bi takrat obupala, bi to danes obžalovala. 

Nika Regoršek, foto: Paulina Podlesnik, Inart studio

Kaj je najlepša plat vašega dela?

Pri mojem delu je najbolj pomembno, da rad delaš z ljudmi, saj se moraš vsaki stranki posvetiti. Seveda pa je izjemno pomembno, da obvladaš svoje področje.

Delo z ljudmi me večinoma osrečuje, čeprav je včasih tudi zelo naporno. Resnično se trudim, da vsem ustrežem.

Po epidemiji koronavirusa so ljudje postali manj razumevajoči in potrpežljivi, vendar se jim je treba prilagajati, sicer izgubiš stranke. Če nimaš rad dela z ljudmi, nisi sočuten, prijazen in razumevajoč, potem to delo ni zate.

Omenili ste, da ste se iz Londona preselili tudi zato, ker ste si želeli ustvariti družino. Kakšna je vaša izkušnja z materinstvom?

Vsekakor ne najlažja. V tretjem mesecu nosečnosti sem izvedela, da bom rodila enojajčni dvojčici. Nosečnost je bila zelo rizična, zato sem morala en mesec preživeti v bolnišnici. V sedmem mesecu nosečnosti pa sem že rodila.

Opraviti so morali urgenten carski rez. Za eno od hčerk je bilo zelo težko, saj se spoprijema z določenimi zapleti. Zaradi izostanka v razvoju še vedno z njo obiskujem terapije.

Kot mama sem se torej morala spoprijeti z izzivi, ki jih nisem pričakovala in niso enostavni. Ne vem, kako se bodo stvari razpletle, vsekakor pa bo hči potrebovala še veliko terapij, saj je šele zdaj, ko je stara skoraj tri leta, shodila.

PREBERITE ŠE -> Tanja Krejić: Rekli so mi, naj ga dam v zavod in rodim otroka, ki bo zagotovo zdrav

Kako usklajujete delo z materinstvom?

Priznam, da je včasih izjemno naporno. Toda zavedam se, da se bodo stvari spremenile, ko bosta hčerki nekoliko večji. Zelo mi pomaga, da imam odlično ekipo v salonih, saj vem, da se lahko zanesem na sodelavke, kadar moram s hčerko na terapije.

Na začetku še ni bilo znano, kakšen bo hčerkin razvoj. Zdaj, ko je večja, pa se vidijo odstopanja, zato so potrebne še bolj obširne terapije in moram še več časa preživeti z njo.

Pomembno se mi zdi, da jima namenim čim več časa. A nekje globoko v sebi doživljam stres in skrbi, saj si želim, da bi jima lahko omogočila lepo življenje. To je tisto, kar me motivira, da nikoli ne obupam.

Delo sem prilagodila otrokoma, zato ne delam več toliko kot nekoč. Pri varstvu otrok mi pomagajo tudi starši in varuške. Moj partner je zaposlen v gradbeništvu in je zaradi dela pogosto odsoten, zato se res veliko prilagajamo, da vse uskladim.

Imate sploh kaj časa zase?

Trenutno zelo malo. Kadar ga imam, grem telovadit, saj mi šport vliva energijo in moč. Zanimivo je, da kljub temu, da delam v lepotni industriji, nimam časa, da bi si sama večkrat privoščila kaj takšnega. Vsak prosti trenutek namreč najraje preživim z družino.

Ste ljubiteljica naravnega videza?

Vsekakor. Imam umetne trepalnice, obrvi si uredim sama, le k frizerju se odpravim nekoliko bolj pogosto. Tudi sicer imam pri ženskah raje naraven videz in opažam, da moje stranke stremijo k temu – torej k naravnim, gostim obrvem, ki si jih želijo le malo pobarvati.

Nika Regoršek s hčerkama, foto: Paulina Podlesnik, Inart studio

Kaj pa menite o tem, da mlada dekleta vse pogosteje posegajo po ličilih?

To mi nikakor ni všeč. Tudi sama sem se začela ličiti šele pri sedemnajstih letih, vendar me je to področje zanimalo že od desetega leta, ko sem začela eksperimentirati z ličenjem doma. Ko smo imeli projekt v osnovni šoli, sem se prvič malce bolj artistično naličila doma, in ko sem fotografijo pokazala v šoli, so bile sošolke navdušene.

Kar se tiče mladih deklet in ličenja, se mi zdi pomembno, da ne pretiravajo z ličili in da se ne odločajo za estetske popravke prehitro. Pri takšnih stvareh je treba biti previden. Priznam, da sem si tudi sama dala povečati ustnice, vendar sem bila takrat stara sedemindvajset let. Ne zdi pa se mi smiselno, da se za estetske popravke odločajo mlajša dekleta.

Estetska kirurgija je napredovala do te stopnje, da te lahko pomladijo tako, da si videti naravno, vendar je treba biti previden pri izbiri estetskega kirurga. Smiselno je, da najdeš nekoga, ki ima ustrezne izkušnje in ti iskreno pove, kdaj pretiravaš. Marsikatera ženska lahko začne pretiravati z estetskimi popravki, zato zagovarjam zmernost in previdnost. Treba je imeti mejo.

Na kakšen način postavite mejo, da ne podležete trendom v lepotni industriji?

Čeprav je videz pri mojem delu izjemno pomemben, saj stranke pravijo, da pridejo k meni tudi zato, ker jim je všeč, kako imam oblikovane obrvi, se trudim, da ne podležem vsem lepotnim standardom.

To je v sodobni družbi težko, saj smo pogosto izpostavljeni fotografijam popolnih teles in popolnih obrazov, zato želimo spremeniti marsikaj na sebi. Verjamem, da je za marsikatero žensko velik izziv doseči, da se dobro počuti v svoji koži.

PREBERITE ŠE -> Vesna Hedl: Iz hčerine bolezni se je rodilo nekaj dobrega, odprla je posebno pekarno

Se vam zdi, da je vse več ljudi obsedenih z videzom?

Zagotovo, saj je to posledica družbenih omrežij. Opažam, da tudi name Instagram slabo vpliva, zato bi včasih najraje izbrisala svoj račun, a si tega ne morem privoščiti zaradi dela. Prav tako moram slediti trendom, kar je izjemno naporno, saj se stvari zelo hitro spreminjajo.

Odkar sem mama, skušam čim manj časa nameniti družbenim omrežjem in pazim, da ne pretiravam z estetskimi posegi, čeprav sem si privoščila le neinvazivne, kot je botoks. Kajti zavedam se, da bosta moji hčerki nekoč odrasli, zato je pomembno, da sem odgovorna in ne pretiravam, kar se tiče videza.

Težko namreč rečeš otroku, da nečesa ne sme početi, če to počneš sam. Ne želim, da bosta imeli moji hčerki slabo samopodobo. Mlada dekleta so zelo dovzetna za vplive iz okolja, predvsem pa za podobe, ki jih vidijo na družbenih omrežjih, zato jim je treba pomagati oblikovati zdravo samopodobo, da ne bodo podlegle lepotnim idealom in si že v najstniških letih želele obiskati estetskega kirurga.

Skrbi me, v kakšnem svetu bosta odraščali hčerki. Toda želim si, da ne bosta obsedeni z videzom in bosta znali ceniti prave vrednote.