Prof. dr. Elena Moro, dr. med., je ena vodilnih evropskih nevrologinj na področju motenj gibanja. Od leta 2024 je predsednica Evropske akademije za nevrologijo in prva ženska v zgodovini te organizacije na tem položaju. Deluje v Grenoblu, kjer se že več kot dve desetletji ukvarja z zdravljenjem bolnikov s parkinsonovo boleznijo, tremorjem in drugimi motnjami gibanja, tudi z uporabo globoke možganske stimulacije.
Pri svojem delu nenehno poudarja, da nevrologija ni le vprašanje simptomov in terapij, temveč razumevanja človeka kot celote: njegovih možganov, telesa, življenjskega sloga in okolja. Posebno pozornost namenja razlikam med ženskami in moškimi v medicini ter vprašanju, zakaj te razlike pri raziskavah in zdravljenju pogosto ostajajo spregledane. Novembra lani se je ob svetovnem dnevu motenj gibanja v Ljubljani udeležila mednarodnega nevrološkega srečanja, 2. Alpe-Jadran simpozija o novostih pri motnjah gibanja 2025, na katerem je sodelovala v razpravi o sodobnih pristopih k zdravljenju nevroloških bolezni.
Pred kratkim sem na družbenih omrežjih naletela na posnetek z rdeče preproge, kjer so igralko Salmo Hayek vprašali, katera je njena najdragocenejša stvar. Možgani, je odgovorila. Si mislim, da so tudi za vas možgani organ številna ena.
O, seveda! Možgani nadzorujejo delovanje celotnega telesa, zato je skrb zanje ključna skozi vse življenje. Ta skrb se začne zelo zgodaj. Pomembno je, da se ženske zavedajo, kako lahko že v najzgodnejših obdobjih vplivajo na razvoj in zdravje možganov svojega otroka. A skrb za možgane ni omejena le na nosečnost. Zanje moramo skrbeti od otroštva do pozne starosti in o njihovem zdravju razmišljati preventivno. Podobno kot otroke v šoli učimo, kako si umivati zobe, bi jih morali učiti, kako skrbeti za svoje možgane. Na zdravje možganov vpliva veliko dejavnikov: način življenja, izobraževanje in okolje, v katerem odraščamo. Seveda je pomembno tudi telo, saj se moramo gibati in delovati v svetu, vendar so prav možgani tisti, ki oblikujejo našo identiteto, naš način razmišljanja, čustvovanja in odnosa do drugih.
Vemo, da je marsikaj v življenju odvisno od nas samih, hkrati pa tudi, da okolje, na primer onesnaženje, pomembno vpliva na razvoj in zdravje možganov. Kaj danes vemo o tem, kako lahko zanje skrbimo, in kaj lahko storimo glede dejavnikov, ki jih ne moremo povsem nadzorovati?
Govorite o tako imenovanem eksposomu. Zajema vse zunanje dejavnike, ki smo jim izpostavljeni v življenju. Ne gre zgolj za onesnaženost zraka, temveč za širši nabor okoljskih vplivov, kot so kemične snovi, pesticidi in drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na delovanje telesa in možganov. Vemo, da obstaja povezava med onesnaženostjo zraka in demenco, zlasti alzheimerjevo boleznijo.
