Milan Mandeljc, učitelj angleščine z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, je bil učitelj leta 2025. Letos je bil v Skandinaviji in pravi, da je mogoče čas, da se nehamo ozirati v tujino, ki v resnici ni nobena Indija Koromandija. Raje povejmo, kaj je dobrega pri nas, in se trudimo še naprej. Eden takih, ki slovensko šolo zagotovo delajo boljšo, je prav Milan Mandeljc.
Lani ste ob razglasitvi učitelja leta dejali, da si boste prizadevali za promocijo učiteljskega poklica. Konec tedna bodo informativni dnevi. Kaj bi svetovali mladim? Zakaj naj se odločijo za učiteljski poklic?
Naj ne iščejo plusov zunaj ali znotraj, ampak samo pri sebi. Če si tega želijo, je to najpomembnejši razlog, da se za to odločijo. Naj ne primerjajo z drugimi poklici, ker so neprimerljivi, naj preprosto pozabijo na strah, ki ga imajo, pa na vse govorance, kaj se z učitelji dogaja.
Vi ste si od nekdaj želeli postati učitelj?
Ja. Že v osnovni šoli sem poučeval kot inštruktor, vso srednjo šolo sem govoril, da grem ali na medicino ali pa bom učitelj. Na koncu je prevladal učiteljski poklic.
Kot zdravnik bi imeli višjo plačo. Koliko je denar pomemben?
Zelo, ampak ni najpomembnejši. Navsezadnje hodimo v službo zaradi denarja. Nekomu služimo in si denar prislužimo. Pravkar sem se vrnil iz Norveške, kjer je plača učitelja zelo visoka. Redno zaposleni profesorji v srednji šoli zaslužijo okoli 5000 evrov in več, pa imajo prav tako pomanjkanje učiteljev kot mi. To dokazuje, da mogoče plača ni vse, čeprav je veliko. Mislim, da je ključen razlog, da se ljudje ne odločajo za ta poklic, strah pred trdim delom, pred zastrašujočimi stavki, da je vse slabše, da so otroci vedno bolj naporni …
So res vedno bolj naporni?
Predvsem so drugačni. Ne bi rekel, da so bolj naporni. Mogoče več časa potrebujemo za to, da ...
