Trenutno s kolegom zastopata obtožnico zoper člane hudodelske združbe, zaradi česar je bila deležna posebnega varovanja. Konec januarja je podala kazensko ovadbo zoper dvanajst policistov iz vodstva policije ter centra za varovanje in zaščito (CVZ).
Posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva (SDT) je kazensko ovadbo zoper enajst ovadenih uradnih oseb, zaposlenih v policiji, zavrgel, zoper nekdanjega direktorja policije Senada Jusića pa preiskava na posebnem oddelku SDT še poteka.
Zaradi, kot pravi, nestrinjanja z obrazložitvijo v sklepu o zavrženju njene kazenske ovadbe, je kot oškodovanka sama prevzela kazenski pregon kot tožilka.
"Kličejo me una zmešana baba," pravi in se čudi, da ni prav nobene podpore prejela niti od vidnejših predstavnic družbe.
Država ji je podelila mandat za pregon najhujšega organiziranega kriminala, a ji ta ista država odreka kredibilnost, ko reče, da ni znakov kaznivih dejanj zoper vodilne osebe iz CVZ in samega vrha policije, ugotavlja.
Vaše varovanje kot tožilke, ki sedi nasproti kriminalni združbi Kavaški klan, še vedno buri duhove. Nam lahko na kratko razložite, kaj je sprožilo te dogodke?
O problematiki mojega varovanja kot tožilke, ki skupaj s kolegom preganja hudodelsko združbo, je bilo že precej omenjenega v medijih, večinoma prek mojega pooblaščenca, odvetnika Davida Sluge, saj se sama neposredno kot tožilka nisem želela javno pretirano izpostavljati.
Ko so stvari eskalirale, sem ocenila, da to moram storiti, saj imajo državljani/-ke pravico iz prve roke vedeti, kaj počnejo najmočnejši organi države, ki imajo moč odločati o svobodi posameznikov in globoko posegati v njihove osebne pravice, v tem primeru policija.
Na začetku je šlo za posamezne, manjše nepravilnosti in neprimerno ravnanje vodilnih moških in posameznikov v vodstvu CVZ, ki sem jih poskušala reševati v izvoru, torej izključno v CVZ. Pri tem nisem bila uspešna, moji argumenti niso bili slišani in niso bili upoštevani. Ignorirali so me ter o meni širili laži in izrekali žalitve, češ, kaj se ta baba gre!?
Obračala sem se neposredno na vodstvo CVZ, na tedanjega generalnega direktorja policije in na koncu, preden sem se odločila, da grem v javnost, tudi na vrhovno državno tožilstvo, na generalno državno tožilko in neposredno na ministra za notranje zadeve.
Šele po vseh neuspešnih poskusih in dveh letih zgolj »opozarjanja« na nesprejemljivo ravnanje sem ocenila, da vse, česar sem bila v zvezi z ravnanjem in odnosom vodilnih na CVZ neposredno deležna, terja medijski odziv in pozornost širše javnosti, saj gre za državni organ v sestavi policije.
Nam lahko zaupate, katere nepravilnosti ste zaznali?
