Ko je Ljupka Vrteva pri osemnajstih iz makedonske Strumice prišla študirat v Ljubljano, ni znala niti besede slovensko, a je od prvega dne vedela, da želi ostati. Mama je čez noč pustila delo računovodkinje in v Sloveniji začela čistiti, Ljupka pa je na fakulteti za strojništvo končala dodiplomski in magistrski študij. Zdaj je razvojna inženirka na področju ogrevanja, prezračevanja, hlajenja in energetske učinkovitosti stavb, prejela je naziv inženirka leta 2023, letos pa jo je mednarodno združenje Society of Women Engineers uvrstilo med dvanajst inženirk v izboru Women Engineers You Should Know 2026.
Toda njena zgodba ni preprosta pripoved o vztrajnosti in uspehu. Med študijem so ji diagnosticirali redko imunsko pomanjkljivost, zaradi katere bo vse življenje potrebovala zdravljenje z imunoglobulini. Ljupka Vrteva bolezni ne dojema kot konec, temveč kot informacijo, s katero lahko nekaj naredi. Podobno razmišlja tudi kot inženirka: tehnologija zanjo nima smisla, če ni prilagojena človeku.
Neizmerno vroče je, Evropa se segreva celo hitreje od preostalega sveta. Je hlajenje stavb, ki mu je bilo pri nas nekoč namenjene precej manj pozornosti kot ogrevanju, zdaj vse pomembnejši del vašega dela?
Hlajenje bo postajalo vedno večji problem, vendar se sama v prvi fazi osredotočam predvsem na zmanjšanje rabe energije, saj tako manj vplivamo na okolje. Ni dovolj, da ugotovimo, da neki objekt potrebuje hlajenje, in vanj namestimo energetsko učinkovito napravo. Če je stanovalci ne potrebujejo, bomo rabo energije z njo samo povečali.
Zato se bistveno več ukvarjam z ljudmi kot s samo tehnologijo. Kot strojna inženirka lahko izračunam ...
