Lidija Subašić: Slovenci radi pozabimo, kako prehransko bogati smo

In sicer kot kulinarično strokovnjakinjo v četrti sezoni oddaje Riba, raca, rak. Nastopa ob voditelju Juretu Sešku, s katerim gledalce vodita skozi večere druženja in kuharskih preizkušenj. Lidija Subašić tokrat ne tekmuje, temveč ocenjuje in spodbuja druge. Kot pravi, je pri hrani najpomembnejše, da je okusna. Prepričana je, da lahko še najbolj preprosto jed pripravimo tako, da navduši. Tudi sama ima svojo tolažilno hrano: piškote plazma, pico in sarmo. V pogovoru je razkrila, kateri vonji jo vračajo v otroštvo, zakaj vse najraje pripravi od začetka sama in kaj svetuje tistim, ki bodo kuhali pod budnim očesom kamer.

Vonj in okus nam zmoreta izvabiti tudi najbolj skrite spomine. Morda leta ne pomislimo na neko osebo, potem pa se pred nami pojavi jed, ki nam jo je pripravljala (ali mi njej), in že se vrnemo v čas, ki je minil. Kako je z vami? Katera hrana vas vrne v spomine k najljubši osebi, morda babici ali dedku, morda v šolske klopi?

Res je, obožujem ta občutek. Imam jih kar nekaj. Odkar ne živim več doma, kadarkoli stopim skozi vrata in mami kaj kuha, skoraj vedno vem, kaj to je. In ko zavonjam sarme, se spomnim novoletnih praznikov, ki smo jih preživeli skupaj z družino in seveda jedli – sarme. Zadnjič sem za praznike delala po spominu in s pomočjo ChatGPT jaffa kolač, ki sva ga z babico pekli vsako poletje, ko sem bila pri njej. In vedno, ko jem tunin namaz, me spomni na malico iz gimnazije, ko smo z dekleti imele najraje ravno koruzno štručko s tuninim namazom in paradižnikom – ta malica nam je polepšala dan.

Slovenci imamo srečo, da si hrano večinoma pripravljamo doma, in to iz sestavin, za katere običajno vemo, od kod so. Vse bolj cenimo domače, lokalno in vihamo nos nad vnaprej pripravljeno hrano. No, tak je vsaj moj občutek. Kaj mislite vi?

Absolutno sem tudi sama v tej skupini – vse, ampak res prav vse, želim pripraviti od začetka sama. Ne kupujem vlečenega testa, sama naredim pesto, tortilje, jušne osnove … Mislim, da radi pozabimo, kako bogati smo. Okoli sebe imamo toliko zelenjave, sadja, različnih mlečnih in mesnih, pa tudi ribjih izdelkov, zato je res škoda, da nekateri tega ne izkoristijo. 

Kaj za vas pomeni biti gurman? Da dobro ješ (kar je lahko tudi jota) ali da ješ jedi, ki jih je težko dobiti, so izjemno drage in namenjene izbrancem?

Jaz bi rekla, da je gurman vsak, ki rad dobro jé. Ker s tem, ko rad dobro ješ, ceniš trud kuharja, ceniš sestavine, zanimajo te postopki priprave in po mojem vsi gurmani tudi radi kuhajo. Hrana zame ni samo nekaj za občutek sitosti, ampak ljubezen in sreča v celem telesu.

Katere navade, povezane s prehranjevanjem, vam gredo najbolj na živce? Meni recimo ta, da nekdo poje kosilo stoje ob pultu.

Na živce, mislim, da mi ne gre nič, ne razumem pa, da je ljudem vseeno, kaj dajo vase, da se prehranjujejo nezdravo, jim je vseeno za okus, zato se ne potrudijo, da bi okus izboljšali, in verjetno najhujše, da za jed že vnaprej rečejo, da ni dobra, še preden jo pokusijo. Ampak ja, ljudje smo si različni … 

PREBERITE ŠE -> Ddr. Ana Vovk: To je največja laž o pridelavi hrane, v katero nas želijo prepričati 

Z novo sezono Ribe, race, rak boste pogledali v kuhinje Slovencev. Prepričana sem, da ste si ogledali vse prejšnje oddaje ali vsaj nekaj. Kaj menite, znamo Slovenci kuhati ali je dovolj že to, da se trudimo?

Spet bom ponovila, da smo si ljudje različni, in tako je tudi iz videnega v kuhinji. Takoj se vidi, za koga je hrana pomembna in kdo jé samo zato, ker pač mora jesti. Na splošno se mi pa zdi, da Slovenci radi kuhajo in večinoma bolj cenijo doma pripravljeno hrano kot tisto zunaj.

Tokrat boste v drugačni vlogi, kot ste bili v MasterChefu. Pritisk kamer vam je dobro znan. Kakšen nasvet bi dali udeležencem oziroma »kuharjem«, ki jih boste gostili v oddaji?

Res je, moja nova vloga je bolj ležerna. Sicer bi z vesel­jem gostom kdaj pomagala in tudi kaj poskusila, če bi se dalo. (Smeh.) Svetujem jim, da ne komplicirajo z jedilnikom, naj se odločijo za jedi, ki so jih že kdaj pripravljali, in samo uživajo.