Kmetica Morgan Ody: Da moramo za boj proti lakoti proizvesti več hrane? To je laž

Na letošnjo mednarodno poletno šolo politične ekologije o samozadostnosti so organizatorji povabili tudi Morgan Ody, kmetico iz Bretanje in generalno koordinatorico mednarodnega kmečkega gibanja La Via Campesina, ki združuje več kot dvesto milijonov malih kmetic in kmetov po vsem svetu. Njene besede niso le teorija. So globoko zakoreninjene v zemlji, ki jo vsak dan obdeluje, in hkrati usmerjene v svetovne centre moči, da bi se slišali glasovi tistih, ki delajo za to, da lahko jemo kakovostno in zdravo hrano. V času, ko evropska politika pod krinko konkurenčnosti pozablja na osnovne možnosti za preživetje, Morgan ponuja na videz radikalno, a v bistvu neverjetno preprosto alternativo: postaviti oskrbo v ospredje ter spodbujati k solidarnosti in vrnitvi k naravi.

Začniva pri oskrbi. Danes uspeh merimo s statusom in denarjem, tiste, ki skrbijo za naše preživetje in zemljo, pa potiskamo na rob. Kako vidite to tiho moč, ki jo imajo ljudje, še posebno ženske, v podeželskih skupnostih?

Nobena družba ne more preživeti brez skrbstvenega dela. To je neizpodbitno dejstvo, ki pa ga kapitalistični sistem sistematično ignorira. Verjamem, da smo kmetje predvsem skrbniki. Ne pridelujemo le hrane, ampak skrbimo tudi za odnose ter povezave med prstjo, vodo, rastlinami in živalmi. In čeprav si večina ljudi za besedo kmet predstavlja moškega, je v resnici večina kmetov po vsem svetu pravzaprav žensk. Na kmetijah je bilo moško delo vedno povezano z mehanizacijo in trgom, in ker je prinašalo denar, smo ga začeli ceniti in je postalo vidno.