Kako usklajevati delo in družino, kako se spoprijemati z visokimi pričakovanji in zakaj je pomembno, da si znamo vzeti čas zase?
Tudi to so vprašanja, s katerimi se ukvarja prof. dr. Katarina Katja Mihelič, redna profesorica menedžmenta in organizacije na katedri za management in organizacijo ekonomske fakultete v Ljubljani. Njeno raziskovanje sega od organizacijskega vedenja do (ne)etičnega ravnanja in izzivov, ki jih prinaša preplet profesionalnega in zasebnega življenja.
V intervjuju spregovori o razlikah med deklicami in dečki v prosocialnih spretnostih, o nevarnosti perfekcionizma in tem, kako lahko kot starši in posamezniki spodbujamo miselni ustroj rasti.
Poudarja tudi, da je eden največjih izzivov današnjega časa prav prisotnost. Da, družba nam ženskam postavlja visoka pričakovanja, a od nas je odvisno, kako se nanje odzovemo.
Svetovni dan deklic je namenjen razmisleku o razlikah med spoloma, tem, kaj še moramo narediti. Kaj pa bi vi poudarili, če bi želeli dan videti kot praznik?
Predvsem edinstvenost deklic in žensk, ki imajo v družbah, kot je naša, priložnost za profesionalni razvoj, osebnostno rast in prispevek k boljši družbi. Že v vrtcu se kažejo prosocialne spretnosti deklic: prijaznost, sočutje, empatija.
Raziskava OECD pri petletnikih/-cah je pokazala, da imajo deklice teh spretnosti več kot dečki. Prosocialna motivacija pomeni delati za blaginjo drugih; v organizacijskem kontekstu to vodi k več ustvarjalnosti, sodelovanja, etičnemu odločanju in pripravljenosti pomagati.
Deset let kasneje, pri petnajstletnikih, pa kar 64 odstotkov deklet ob neuspehu dvomi o sebi in svojih načrtih za prihodnost, pri fantih pa je ta delež precej manjši, okoli 46 odstotkov. OECD ugotavlja, da je strah pred neuspehom pri dekletih pogostejši. Tukaj je pomembna vloga staršev in vzgojiteljev oziroma učiteljev.
Raziskave ameriške psihologinje Carol Dweck sporočajo, da je koristno pri otrocih spodbujati miselni ustroj rasti, ne pa fiksnega miselnega ustroja. Posamezniki s fiksnim ustrojem verjamejo, da so njihove kompetence omejene, in ob ovirah obupajo. Tisti z ustrojem rasti pa izziv vidijo kot priložnost, da se izmojstrijo, napredujejo.
V praksi to pomeni, da kot starši ne hvalimo le rezultatov, ampak tudi proces. Namesto: »Ti si pametna, dobila si petico« je bolje reči ...
