Doc. dr. Franjo H. Naji je specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine v UKC Maribor. Več let je bil predstojnik kliničnega oddelka za kardiologijo in angiologijo, od lani pa je organizacijski vodja interne klinike. Študente/-ke medicine poučuje o srcu, zdaj pa tudi vse nas: spisal je odlično poljudno-znanstveno knjigo Srce v kletki; doživela je že prvi ponatis. Vzemite jo k sebi, kajti srce je naš dom. Ustvarjal jo je osem let in zanjo porabil več časa in energije, kot je sprva mislil in načrtoval. To je njegovo peto pisateljsko delo. Priznani in priljubljeni zdravnik postavlja na prvo mesto človeka. Bi si lahko želeli še več?
Srce v kletki je vaše najnovejše knjižno delo. Z naslovom ste me malo zavedli, priznam. Ugibala sem, da misli na srce kot čustven organ, ampak zdaj vem, da ni tako. Zakaj ste se odločili za ta naslov?
Gotovo tudi malo zato, da pritegnem pozornost bralcev/-k; a srce ni samo anatomski organ, ampak je skozi stoletja ali pa tisočletja bilo simbolika in metafora za čustveno razmišljanje in dogajanje v telesu. Seveda je srce v kletki tudi anatomsko, mora tako biti, da je na varnem, ampak to je le eden od vidikov. Pomembneje se mi je zdelo poudariti, da sta moderni način življenja in debelost, ki je epidemija, tista, ki srce in njegovo zdravje utesnjujeta in ga potiskata v kot.
Zadnje poglavje knjige, stran 183, ste namenili ločenemu moškemu in modri tabletki ter seveda znanstvenim dognanjem. A želim vas vprašati nekaj drugega: kaj nam lahko poveste o sindromu zlomljenega srca, o čemer v zadnjih letih javno govorite tudi zdravniki? Je to že strokovna kategorija?
Sindrom zlomljenega srca je morda nekaj drugačnega kot to, kar ste omenili. Gre za obliko akutnega srčnega popuščanja, ki se pojavi v stresu. In stresne situacije so različne, večinoma so negativne, redko pa tudi pozitivne. Kar pa se čisto fiziološko ob tem dogaja, je, da se zaradi recimo hormonskih ali nevrovegetativnih dejavnikov v telesu pomembno poslabša krčljivost srca v akutnem stanju. To je na srečo prehodno. Vsako leto imamo nekaj takih bolnikov/-c. Seveda jih spremljamo, jih večinoma hospitaliziramo, izključimo druge vzroke akutnega srčnega popuščanja ...
