Jože Robežnik o Bernardi Žarn: Reši še tako nerodnega sovoditelja
Bernarda Žarn in Jože Robežnik sredi septembra odpirata že 13. sezono oddaje Nedeljsko popoldne na Televiziji Slovenija. Poznamo ju kot popoln in uigran voditeljski par, a ker v brezhibne pravljice ne verjamemo, smo izbrskali njune največje karierne ter vsakdanje spodrsljaje in preverili, kako s humorjem rešujeta situacije, ko gre vse narobe.
Če bi morala takoj zdaj brez razmišljanja izbrati največjo lastno cvetko med tistimi, ki so se vama zgodile v živo na televiziji; kdo je zmagovalec?
Bernarda: Mislim, da sva jih oba zbrala že za lep šopek. Zdaj ko oddajo snemamo vnaprej, kakšno uspemo tudi popraviti. Moja najbolj cvetoča je verjetno tista, ko sem se Jožetu tako smejala, ko je skoraj padel s sedežne garniture, da sem komaj uspela zaključiti oddajo.
Jože: Moja je gotovo ta, da sem Bernardi rekel Barbara. Tega mi še ni uspelo prekositi.
Kaj pa tisti nepredvidljivi trenutki izven studia, ko kamere ugasnejo? Bernarda, kateri je bil tisti vaš zasebni trenutek ali neprijetna zagata, ko bi najraje videla, da vas zemlja pogoltne?
B: Spodrsnilo mi je na spolzki obali pred številnim “občinstvom”, k sreči se je vse dobro končalo in mnogi so se naglas nasmejali.
J: Največ mojih zagat izhaja iz tega, da imam kdaj težave z imeni. Če sem povsem iskren tudi že z obrazi. In potem sledi slabo blefiranje in igranje domačnosti, ki najbrž le redke prepriča.
PREBERITE ŠE -> Od »fasunge« do večernega dogodka: Slovenska oblikovalka ruši pravila o tem, kaj se spodobi obleči
Jože, zaradi podobe sproščenega komika vas ni težko primerjati s kakšnim junakom neme komedije, ki mu zdrsne na bananinem olupku. Se vam takšne absurdne nerodnosti dogajajo tudi v vsakdanjem življenju?
J: Seveda oz. rekel bom, da je življenje še posebej lepo, če živim v komediji. Ko vsake toliko - brez tehtnega razloga - zdrsnem v dramo, si rečem: “Jože, junaki v komediji delajo iste napake kot tisti v drami, samo lažje jim je.” In potem spremenim življenjski scenarij nazaj v komedijo.
Bernarda, omenili ste že trenutek, ko se zgodi neobvladljiv napad smeha na absolutno neprimernem mestu ali ob najbolj resni temi. Komu od vaju se to pogosteje pripeti?
B: Zaenkrat vodim 1:0.
J: Meni se žal to že dolgo ni zgodilo. Redko so teme v naši oddaji tako resne. Si pa pogosto v glavi zamislim situacije, ki bi me, ko sem bil mlajši, lahko spravile v tako najstniško smejanje. Ampak ker se to zgodi samo med resnimi stvarmi v življenju, tega seveda z nikomer ne delim.
Glede na to, da Bernarda vodi - in po moji statistiki je rezultat celo višji - pa jo potem vi Jože rešujete iz situacije, ali se udobno naslonite na zofo in uživate v situaciji oz. morda celo podžigate?
B: Z Jožetom sva res zaveznika in si z veseljem pomagava, ko začutiva, da je to potrebno. Se pa seveda rada tudi hecava in gledalci pravijo, da ravno ti nepredvidljivi trenutki dajo dodaten čar Nedeljskemu popoldnevu. Ne predstavljam si ga brez Jožeta.
J: Bernarda začuti v stotinki sekunde, ko mi zmanjka štrene in nadaljuje, kot da je vse del scenarija. Preprosto je voditi v njeni družbi, saj reši še tako nerodnega sovoditelja.
Kdaj ste se v življenju iz kakšne res neprijetne ali nerodne situacije rešili tako spretno ali absurdno, da si na koncu zaslužite kar stoječe ovacije?
B: Ni bilo vredno stoječih ovacij.
Kaj vaju običajno spravi v smeh: klasični bananin olupek in padci, ali pa morda cinični, suhi črni humor?
J: Mene najbolj nasmejijo domišljavi liki polni sami sebe. Ja, neke vrste ogledalo. (smeh)
B: Mene pa predvsem situacije, nenačrtovane nerodnosti, smeh takrat pride tudi iz zavedanja sreče, da ni nič hujšega. Sicer pa imam rada tudi inteligenten humor, ki se zgodi spontano.
PREBERITE ŠE -> Polona Juh: Šla bi, daleč bi šla
Skozi 13 let dela v medijih človek neizogibno doživi kar nekaj kiksov, napačnih imen in odpovedane opreme. Kaj je tisto ključno, kar sta se iz vseh teh spodrsljajev naučila o življenju in o sebi?
B: Da je pomembno in neizmerno dragoceno imeti ob sebi dobronamernega človeka, na katerega se lahko zaneseš in da je v takšni družbi vse lepše in lažje.
J: Poleg tega pa, da so kiksi del življenja in da jih v resnici nima smisla preveč skrivati, ampak je lažje, če prepoznaš in se nanje iskreno odzoveš.
Victor Borge, ki ga, Bernarda, večkrat citirate, pravi: »Smeh je najkrajša razdalja med dvema človekoma.« Kaj poleg oddaje in humorja pa vaju z Jožetom še povezuje?
B: A ni to dovolj? (smeh) Sva pa oba razmišljujoča človeka, zanima naju, kako se svet vrti in kako se vrtijo človeška življenja z njim in tako nama tem za pogovor res ne zmanjka.
J: Z Bernardo z veseljem debatiram tudi o knjigah. Kot slavistka se mi zna približati, kot se znajo vzgojiteljice pogovarjati s 5-letniki.
Ena od novih rubrik je tudi “Moja muska”. Kateri komad v vama vžge metuljčke v trebuhu in zakaj?
J: Meni marsikateri komad od skupine Koala Voice. Trenutno bi mogoče izpostavil Sonce pomaranča, ker se mi zdi, da me nagovarja na nekem novem nivoju, ki ga še ne poznam in ga z veseljem odkrivam.
B: “Brez obžalovanj” skupine Mi2 - zaradi pomenljivega besedila, rock ritma in ker jih spremljam že odkar so nastali in se mi zdi, da bomo skupaj vedno malo mladi. In z besedami iz te pesmi vas tudi pozdravljam: “Drži se in pazi nase”.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
