Oboževan, slaven, preprost. Mest se spominja po toplini ljudi, še posebno ljubi svojo Barcelono. In nogomet, ki ima po njegovem veliko skupnega z opero. Za njim so bleščeči uspehi, koncerti po vsem svetu, čudovita sodelovanja. Z Montserrat Caballé, pa tudi pop zvezdniki. In s Plácidom Domingom ter Lucianom Pavarottijem, s katerima se je povezal v osupljivo uspešne Tri tenorje.
Prezgodnja izguba matere ga je izjemno zaznamovala, prav tako bolezen na vrhuncu kariere. Ko je ozdravel, je ustanovil fundacijo za boj proti levkemiji.
Življenje mu je rešil slovenski zdravnik, o katerem pove: »Med najpomembnejšimi ljudmi v mojem življenju je profesor Ciril Rozman, Slovenec, eden izmed najuglednejših hematologov na svetu, ki mi je – naj povem to zelo jasno – rešil življenje.« Zato do Ljubljane čuti nekaj posebnega in se zelo rad vrača k nam. Veselimo se njegovega koncerta v Cankarjevem domu.
Gospod Carreras, Ljubljano ste že obiskali, ni vam neznana. Kaj si običajno najbolj zapomnite o mestih, ki jih obiščete?
Imel sem veliko čast, da sem v Ljubljani nastopil že večkrat. To je bil vsakič poseben trenutek, saj se od vseh mest, v katerih sem nastopal, vedno spominjam topline občinstva. Slovensko je še posebno spoštljivo in toplo.
Rojeni ste bili v Barceloni in odraščali v četrti Sants, ki je bila takrat izrazito delavsko območje. Kakšna je bila Barcelona v vaših otroških očeh? Še vedno obiskujete Sants? In še eno zelo aktualno vprašanje: kako gledate na odpor someščanov do množičnega turizma?
Barcelona je bila in vedno bo moje domače mesto! Santsa, moje četrti, se spominjam z veliko naklonjenostjo. Tam se še vedno srečujem s prijatelji. Vsako prvo soboto v mesecu, denimo, organiziramo skupni zajtrk in pridružim se mu, kadar le lahko.
Barcelona je sredozemsko, odprto mesto ob morju, ki je vedno sprejemalo veliko turistov. Na svoje mesto in zgodovino smo zelo ponosni in radi vidimo, da ga ljudje odkrivajo.
Obožujete nogomet. Filozof in pisatelj Albert Camus je nekoč dejal: »Vse, kar vem o morali in dolžnostih človeka, dolgujem nogometu in gledališču – to sta bili moji pravi univerzi.« Kako vi vidite vzporednice med opero in nogometom? Ste o tem kdaj razmišljali?
To sta moji veliki strasti! Kot tenoristu mi je opera dala vse v življenju, a kot član in velik navijač FC Barcelona ne zamudim niti ene tekme! Po mojem mnenju sta si opera in nogomet podobna, ker sta vedno prežeta s strastjo in se dogajata v živo.
V vašem otroštvu, leta 1957, so odprli legendarni stadion Camp Nou, znan tudi po znamenitem zidu, ki ga obkroža. Zveste navijače FC Barcelona, ki so nekoč sedeli na njem in so mimoidoči videli le njihovo zadnjo plat, v španščini »cul«, igrivo imenujejo »culé«. Se še spominjate svojega prvega obiska tega nogometnega svetišča?
Kot sem omenil, sem velik navijač FC Barcelona in moja strast do kluba se je začela že v otroštvu. Dobro se spominjam prvega obiska stadiona Camp Nou z očetom ...
