Dvakrat v svoji karieri je naša alpska smučarka, ki jo najbolj poznamo po uspehih v hitrih disciplinah, olimpijske igre gledala iz postelje, odhod ji je preprečila poškodba, letos pa se s širokim nasmehom odpravlja v Italijo, kako se ne bi, tekme bodo potekale na enem njenih najljubših smučišč. Dve minuti spusta, za kateri športnik dela štiri leta, Ilko Štuhec čakata že zgodaj na začetku olimpijskih iger. Vedno z enakim zanosom in navdušenjem se poženeš iz startne hišice, ko tekmuješ na najvišji ravni, vedno globoko v sebi verjameš, pove. »Tam si, zate je vse popolno pripravljeno, to sta tvoji dve minuti. To se težko primerja z občutki iz vsakdanjega življenja,« nam zaupa v pogovoru, za katerega si je vzela čas nekaj dni pred odhodom v Cortino d'Ampezzo.
Kadar ste govorili o svojih najljubših smučiščih, ste večkrat omenili Cortino d'Ampezzo, kjer bodo potekale zimske olimpijske igre. Torej se tekem še posebej veselite?
Vsekakor je tam vedno zelo lepo tekmovati. Kulisa je izjemna, organizacija je super, proga je vrhunsko pripravljena, imam tudi veliko lepih spominov na to prizorišče. Je pa hrup in trušč, ki spremlja olimpijske igre, neprimerljiv z drugimi tekmami, ne znam si predstavljati, kako bo. V Pekingu smo bili v času najstrožjih omejitev zaradi koronavirusa, zdaj pa gremo v Italijo, marsikaj sploh še ni znano, lahko se zgodi, da bo tudi precej neorganizirano, pravi Teksas, zato se mentalno pripravljam, da me to ne bo spravilo iz tira. (Smeh.) No, verjamem pa, da bo, ko bomo prišli na start, vse, kot mora biti.
Menite, da bo naše športnike prišlo podpret veliko Slovencev?
Tega si želim, a glede na cene vstopnic žal nisem tako prepričana, da si marsikdo lahko to privošči.
Olimpijske igre potekajo vsaka štiri leta in verjetno tja ne prideš vsakič le kot drug športnik, ampak tudi kot drug človek …
Če smo še bolj ekstremni, lahko govorimo o dveh minutah na vsaka štiri leta. (Smeh.) Kaj se zgodi med enimi in drugimi igrami … Pač vse!
