Erika Brajnik: To osnovno živilo je v Evropi že tako gensko spremenjeno, da škodi zdravju

Zakaj smo po praznikih utrujeni in brez energije? Katera živila nas pozimi dejansko grejejo in katera nas hladijo? O tem smo se pogovarjali z mednarodno priznano naturopatinjo Eriko Brajnik, predsednico Združenja naturopatov v Sloveniji in predstavnico Svetovne naturopatske federacije (WNF) za Evropo, ki se že leta posveča iskanju vzrokov slabega počutja. Sogovornica nam je v intervjuju razložila celostni pristop naturopatije, ki črpa nauke iz tradicionalne kitajske in indijske medicine ter jih združuje s sodobnimi zahodnimi znanji o zdravju, in razblinila mite o marsikaterem prehranskem priporočilu. Dotaknila se je tudi polemik glede živil živalskega izvora, veganstva in beljakovinske prehrane ter razkrila, kako oporečna je že hrana v Evropi in na policah slovenskih trgovin.

Vemo, da ima to, kar vnašamo v telo, vpliv na naše počutje, pa vendar ob sezonskih prehladih še vedno prepogosto posežemo po zdravilih, pozabljamo pa, da ima tudi hrana sama po sebi zdravilno ali škodovalno moč. Katera živila in napitke vi priporočate ljudem, ki želijo v zimskih mesecih in predvsem zdaj po decembrskih praznikih, okrepiti svoje zdravje in zakaj?

Preden vam odgovorim, katera, moramo najprej razumeti, v kakšnem stanju so naša telesa zdaj v januarju. Pri tem moramo upoštevati tri dejavnike. Prvi je, da je za nami obdobje praznovanja, ko so se mize šibile ne samo od sladic, ampak predvsem od žitaric (in tukaj imam poleg pšenice v mislih tudi koruzo in riž), katerih kakovost je v zadnjih letih močno upadla in so glavni razlog, da imamo v populaciji porast policističnih jajčnikov, težav z zanositvijo, neplodnosti, pri moških pa tudi težav z erekcijo.

Sodobna žita, ki so močno gensko spremenjena, namreč uničujejo hormonsko ravnovesje v človeškem telesu in sprožajo vnetja. Drugi dejavnik, ki vpliva na naše počutje, so zimske nizke temperature. Tretji dejavnik pa so sezonske gripe in prehladi. Če želimo torej pozimi okrepiti zdravje, moramo z izbiro prehrane delovati proti vsem trem. 

Kakšno hrano bi potem vi svetovali nekomu, ki se je decembra sladkal s piškotki in poticami ter pojedel veliko žitne hrane?

Dobro bi bilo, da zdaj poseže po psevdožitaricah, kot so ajda, kvinoja in amarant. To niso prava žita, ampak napol pleveli, ki našemu organizmu koristijo. Veste, žita so v evropski prehrani velik problem, saj nam gostijo kri, kar je še posebej nevarno zdaj po covidu, saj so raziskave odkrile, da sam koronavirus, pa tudi cepiva proti njemu, sprožajo mikrostrdke, ki močno vplivajo na zdravje človeka. Ljudje se zaradi njih počutijo utrujene, bolijo jih vse mišice, a vzrok za to, torej ti mikrostrdki, niso vidni niti na magnetni resonanci.

Gosta kri, kot temu pravimo v naturopatiji in tradicionalni kitajski medicini, se na krvni sliki kaže, kadar imamo veliko eritrocitov, torej imamo v krvi preveč nasičeno železo. Ženske lahko to opazimo med mesečnim perilom, če je menstrualna kri polna debelih kosov. V naturopatiji se teh težav lotevamo z demineralizacijo, ki jo dosežemo tako, da iz prehrane odstranimo žita.

Če ste torej utrujeni od praznikov, med katerimi ste pojedli veliko klasičnih žit, potem svetujem, da so januarja na vašem krožniku psevdožita. Žitaric namreč ne smemo povsem črtati iz prehrane, saj vsebujejo veliko pomembnih snovi (tudi vlaknin), brez katerih ne moremo živeti. 

Erika Brajnik: »Pozimi bi morali jesti predvsem sezonsko zelenjavo: cvetačo, brokoli, špinačo, ohrovt, brstični ohrovt, por in radič. Najbolje je, da kombiniramo tako kuhano in fermentirano (zelje in repa) kot tudi surovo.« Foto: Nataša Kralj

Kaj pa druga prehrana? Katera zelenjava in sadje nam pomagata okrepiti počutje in odpornost v januarju in februarju?

V zimskih mesecih bi v prvi vrsti svetovala fermentirano zelenjavo, kot sta kisla repa in kislo zelje, ne samo zato, ker sta sezonska, ampak tudi zato, ker krepita našo mikrobioto in imunski sistem. Zelo dobra za zdravje je jota za večerjo, to lahko brez težav jeste ves januar. Sveže sadje svetujem, da si privoščite predvsem za zajtrk in čez dan. Denimo kivi je dober navsezgodaj, ker vsebuje veliko vlaknin, ki razbremenijo črevo, in tudi znanstveno dokazano je, da zmanjšuje tveganje za nastanek raka na debelem črevesju. Osebam, ki imajo težave z zaprtjem, priporočam, da za zajtrk zaužijejo tudi do pet kivijev.

Pa brez skrbi – ob takšni količini ne boste doživeli multivitaminoznega šoka, kot nekateri strašijo. Druga zgodba pa je, če boste pojedli enakovredno količino vitamina C v obliki tablet ali prehranskih dopolnil, saj ta obremenijo ledvice in povzročajo nastanek ledvičnih kamnov, kar je lahko zelo nevarno. Od kivija pa vam ne bo hudega. Enako ne od pomaranč in klementin. Skratka, privoščite si čim več sezonskega sadja in zelenjave. 

Na tem mestu vas moram izzvati z vprašanjem, ali je veliko sadja navsezgodaj zjutraj lahko nevarno za našo presnovo. Zaradi naraščajočega trenda sladkorne bolezni je namreč vse več svaril zdravstvene stroke, da ne smemo pretiravati s sadjem, ker vsebuje veliko sadnih sladkorjev. Še otrokom ga nekateri odsvetujejo. Ljudje so upravičeno zmedeni. Kaj vi porečete na to?

Veste kaj, naj najprej izpred blagajn v trgovinah odstranijo vse tiste čokoladice in bombončke, ki tako vabijo otroke. Pa prepovedo avtomate s sladkarijami v šolah in telovadnicah. V teh je problematični sladkor, ne pa v sadju. Sadje in zelenjava sta vir zdravja in bogastva. Privoščite si ju najmanj petkrat na dan, brez težav tudi desetkrat. Voda, ki jo vsebuje sveže sadje, je enaka vodi, ki je v naših celicah, zato se vitamini iz sadja desetkrat hitreje vsrkajo v naš organizem kot vitamin C, ki ga dodajajo pijačam. Poleg tega voda in minerali v sadju znižajo njegov glikemični indeks, zato ne smemo soditi različnih vrst sadja samo po številkah naravno prisotnih sladkorjev.

Sadje vsebuje tudi ogromno kalija, ki je zelo pomemben za naše ledvice in srce. Če uživamo kalij v prehranskih dodatkih, lahko hitro presežemo zdravo mero, s sadjem pa do tega ne bo prišlo. Za vse to je poskrbela narava. Sadje je res ključno in ne morem razumeti, da ga kdo poskuša omejiti. Morda pa so tisti, ki to govorijo, že do neke mere v službi farmacije. 

PREBERITE ŠE -> Ddr. Ana Vovk: To je največja laž o pridelavi hrane, v katero nas želijo prepričati

Omenili ste tudi, naj pozimi jemo zelenjavo. Katero?

Predvsem sezonsko: cvetačo, brokoli, špinačo, ohrovt, brstični ohrovt, por, radič. Pozimi je sicer dobro, da jemo vse to kuhano, ker nas greje, vendar se moramo zavedati, da več prebavnih encimov vsebuje surova zelenjava, zato dajte na mizo tudi sveže solate. Optimalno za zdravje in prebavo je, da kombiniramo vse, tako kuhano in fermentirano kot tudi surovo zelenjavo.

Svetujem, da se zjutraj in dopoldne uživa sadje, da lahko čez dan njegov sladkor pokurimo, nato za kosilo kakšne ogljikove hidrate, med katerimi so psevdožita, za večerjo pa bolj enolončnice, hrano na žlico, saj telo že počiva. Vanje dodajte stročnice, saj krepijo ledvice, krompir pa, če niste zasluzeni, saj sluzi. 

Pozimi imamo ljudje načeloma tudi manj obrokov kot v toplejših mesecih, zato moramo poskrbeti, da so ti konkretni. Dobro je, da v enolončnice dodamo meso, predvsem rdeče, ker greje. Belo meso, perutnino in ribe (denimo sardele) pa jemo bolj poleti, ker hladijo. Izjema sta polenovka in skuša, ki grejeta in sta tradicionalno bolj na zimskih krožnikih. Priporočam pa, da se izogibate ribam, kot sta tuna in losos, ker sta polni packarij zlasti gojene ribe vsebujejo tudi hormone, kar nikakor ni dobro za naše zdravje. 

Erika Brajnik: »Vegetarijanci in vegani imajo problem. Ko pridejo k meni, jim takoj povem, da smo ljudje vsejedi in moramo jesti vse, sicer jim ne morem pomagati.« Foto: Mavric Pivk/Delo

Pravite, da naj kljub mrazu zdaj jemo tudi solate, sem pa zasledila, da po tradicionalni kitajski medicini in ajurvedi pozimi ne bi smeli uživati hladne hrane, ampak toplo, da nas greje. Torej to priporočilo ni tako črno-belo? Obstajajo izjeme?

Nima vsa hrana, ki je kuhana ali pogreta, grelnega učinka. Zamrznjena zelenjava in sadje ali meso, ki je bilo zamrznjeno in nato skuhano ali spečeno, ima drugačen učinek na telo kot sveže meso ter sveža sezonska zelenjava in sadje. Sveže nabrana špinača pozimi in špinača iz zamrzovalnika sta dve različni zgodbi.

Zanimivo, saj je vendar veliko priporočil, naj jemo zamrznjeno sadje in zelenjavo, ker ohranita veliko vitaminov in hranil.

Hranila se res ohranijo, vendar je dejstvo, da zamrznjena hrana hladi bolj kot isto živilo, ki ni bilo nikoli zamrznjeno.

Vse pa je odvisno od posameznika. Ni nujno, da morajo vsi ljudje pozimi jesti samo grelna živila. Oseba, ki ima v telesu veliko hladu, kar pomeni, da je zasluzena, bi morala res izbirati vse, kar je toplo. Nekdo drug, ki je denimo zakisan in ima v telesu veliko vročine oziroma janga, pa lahko brez težav uživa tudi hrano, ki hladi, tudi pozimi. Nismo vsi enaki in nimamo vsi istih toksinov. Tretja stvar, po kateri se ljudje razlikujemo in na katero gleda tradicionalna kitajska medicina, pa so naši notranji organi.

Sama sem denimo jetrni tip, vendar nisem zakisana, kot je običajno za jetrne tipe, ampak imam veliko zasluzenosti v ledvicah. Čeprav sem po jetrnem izhodišču jang, imam zaradi zasluzenosti veliko jina, zato moje telo potrebuje nekaj toplote, ne pa prav dosti. Po drugi strani pa nekdo, ki je zasluzen in je povrhu še ledvični tip, kar pomeni, da je dvojni jin, potrebuje res veliko hrane, ki greje. 

Vidim, da zadeva torej ni tako preprosta. Verjetno si ljudje ne moremo kar sami diagnosticirati, kateri tip smo in v katerem delu telesa smo zakisani ter temu primerno prilagoditi diete?

Res je, sami boste to težko storili, zato je najbolje, da vas pregleda naturopat. Obstajajo sicer priročniki, sama sem že pred leti izdala knjigo Naturopatski priročnik za samopomoč, v kateri sem zajela jedilnike glede na različne simptome, tako da si lahko bralci vsaj malo pomagajo pri težavah. Vendar pa je za celostno podporo zdravju potreben pregled pri strokovnjaku, ki zajame ves organizem. Le na podlagi tega lahko pripravi prehranska priporočila, ki bodo res učinkovita za posameznika.

Če potegnemo črto, je v populaciji največ vraničnega deficita, in to zato, ker na splošno uživamo preveč sladkarij in moke. V Evropi imamo z moko velik problem, ker je na trgu že zelo gensko spremenjena, da brezglutenskih mok, ki so seveda močno predelane, sploh ne omenjam. Oboje je tako slabo za naše zdravje, da je smiselno posegati le še po polnovrednih mokah, ki jih v domačih mlinih meljejo iz lokalno pridelanih žit (te vsebujejo tudi bistveno manj glutena kot moka iz trgovine), ter po psevdožitaricah, ki sem jih omenila že prej in so tudi bolj trajnostne, saj so manj zahtevne za vzgojo kot pšenica. Ajda je lep primer, saj uspeva tudi pri nas na Primorskem v suši. To je hrana prihodnosti.

Kaj pa proso? Pred časom nam je agronomka dr. Darja Kocjan Ačko povedala, da bi morali Slovenci začeti jesti več prosa, saj je ta brezglutenska žitarica po biokemični sestavi izredno bogato živilo, poleg tega pa zelo primerno za vzgojo v Sloveniji, sploh v luči podnebnih sprememb.

Proso je super, vendar hladi, zato moramo biti v zimski prehrani z njim previdni. Ajda pa po drugi strani greje, poleg tega pa še bolje ureja inzulinska nihanja kot proso. 

PREBERITE ŠE -> Aleš Kuhar: Slovenci, ne nasedajte oglaševalskemu terorju trgovcev 

Ajda vsebuje tudi več beljakovin kot proso, podobno amarant in kvinoja. Jih tudi zaradi tega bolj priporočate?

Ne, to ni tako pomembno, saj morajo biti beljakovine, ki jih ljudje potrebujemo za zdravje pozimi, živalskega izvora. Te imajo namreč grelno moč in energijo. Dober vir beljakovin so kokošja jajca. So poceni in zdrava ter polna vitamina D, zato jih lahko zaužijemo tudi pet na dan, vendar le, če so domača, ne iz trgovine, kjer prodajajo farmska jajca, polna antibiotikov in hormonov. Še boljša in lažje prebavljiva za osebe s šibkim želodcem so prepeličja in račja jajca. A tudi kokošja lahko naredimo lažje prebavljiva, če jih pred pripravo pomešamo z oljčnim oljem.

Pa ni pretiravanje z jajci nevarno za holesterol?

Da jajca dvignejo holesterol, je čista laž. Devetdeset odstotkov holesterola v našem telesu proizvajajo jetra. Če so ta zdrava in jih dobro hranimo, proizvajajo dober holesterol. Če pa spijemo pet kav na dan, bodo jetra slaba in bodo proizvedla slab holesterol. Sama pojem ogromno jajc, in ko sem nedavno šla na pregled krvi, se je medicinska sestra začudila, od kod imam tako veliko dobrega holesterola. Nisem ji povedala, da pojem pet jajc na dan, ker mi ne bi verjela.

Zato se ne bojte tega živila. Jajca vam bodo kvečjemu okrepila jetra in dvignila raven dobrega holesterola, kar je še posebej dobrodošlo za ženske v menopavzi, saj oboje varuje pred vročinskimi oblivi. Ženskam v menopavzi svetujem tudi, da darujejo kri, saj se jim tako kri v telesu razredči in osveži. 

Erika Brajnik: »Stročnice so super hrana, ker krepijo ledvice, krompir pa sluzi, zato ga uživajte čim manj, če ste zasluzeni. « Foto: Nataša Kralj

Poudarjate torej, da so pozimi za zdravje ključne živalske beljakovine. Kaj pa to pomeni za prehrano vegetarijancev in veganov? Lahko s čim nadomestijo ta živila?

Vegetarijanci in vegani imajo problem. Ko pridejo k meni, jim takoj povem, da smo ljudje vsejedi in moramo jesti vse, sicer jim ne morem pomagati. Veste, kako slaba jetra imajo vegani, ker jedo vse te beljakovinske nadomestke, od tofuja do sejtana. Ta živila vsebujejo ogromno konzervansov. Da ne omenjam različnih oreškov, kot so indijski oreški in mandlji, ter rastlinskih napitkov iz njih, ki so močno škropljeni proti škodljivcem in tako polni toksinov, da uničujejo jetra. Oreški sami po sebi niso slabi, vendar moramo izbrati takšne, ki so zrasli lokalno in brez pesticidov, denimo orehe in lešnike. Iz njih si lahko sami pripravimo rastlinsko mleko, ki bo pozimi dobro pogrelo telo.

Pri vegetarijanski in veganski prehrani je problematično tudi to, da so živila pogosto močno začinjena, da imajo več okusa. Sušene začimbe namreč gostijo kri in obremenjujejo jetra, zato jih onkološkim bolnikom, ki imajo že tako obremenjen organizem zaradi zdravljenja, povsem odsvetujem. Za zdravje so najboljše sveže začimbe, zato uporabljajte čim več sezonskih. Namesto ingverja in kurkume v prahu raje kupite sveže gomolje, kajenskemu popru pa se sploh izogibajte.

Kajenski poper ljudje sicer radi uživajo pozimi, ker jih njegova pikantnost pogreje.

Če vas zebe, si raje pripravite palačinke iz ajdove moke s kostanjevo marmelado, tahinijem in ali javorjevim sirupom. Vse naštete sestavine imajo močan grelni učinek na telo. 

PREBERITE ŠE -> Anton Komat: Znanost je napredovala do točke, da ni več zdravega človeka

Kaj pa čaji in med? Po tem pozimi najprej posežemo, ko nam je hladno ali se prehladimo.

Med je super, vendar sluzi. Če imate suh kašelj, vam bo dobro del, če je kašelj moker, pa raje uživajte propolis in cvetni prah. Pri čajih je odvisno, za katera zelišča gre. Meta denimo hladi. Preslica in zlata rozga pa sta odlični za hladno sezono, saj močno krepita ledvice. Za vranico je zelo dober rooibos, priporočam ga ljudem, ki imajo pogosto mrzle okončine, kar kaže na vranični deficit. 

Draga Erika, najlepša hvala za vse vaše modrosti. Vas lahko za konec še vprašam, kako strogi moramo biti ljudje pri uživanju hrane, ki ste jo priporočili? Saj vemo, da ni lahko, ko pridejo skomine. Se lahko tu in tam pregrešimo s kakšno čokolado ali prigrizkom?

Odgovorila vam bom s primerom iz lastne družine. Imam 17-letno hčerko, želi imeti lepo kožo in lase, vemo pa, kakšna hrana diši najstnikom. Dogovorjeni sva, da poje dve skledi solate na dan in za zajtrk dva kivija, potem pa si lahko privošči tudi kos pice, sendvič, rogljiček ali kaj drugega. Kar želim povedati, je, da je ključno, da telesu vsak dan zagotovimo zdrav delež hrane. Če smo pri tem dosledni, občasne pregrehe niso problem.

Zdaj ste mi dali še zadnjo iztočnico za prehrano mladih. Zadnja leta je zelo priljubljena fitnes kultura, beljakovinski praški se oglašujejo kot suho zlato. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Beljakovinski praški so dobesedno metanje denarja skozi okno, in to na veliko. Uničujejo želodec, hormone in so prava katastrofa za zdravje. Nimajo nobene vitalne moči, kot jo imajo nepredelana živila iz narave. Grozljivo je, kako agresivno jih oglašujejo, in še huje, da jih ne uživajo samo odrasli, ampak tudi mladostniki in ponekod celo otroci.