Mednarodno združenje za Alzheimerjevo bolezen je september določilo za mesec ozaveščanja o demenci, 21. septembra pa je svetovni dan te bolezni.
Ljudi, ki jih ta »tiha« bolezen prizadene, je v razvitem svetu vse več, tako je tudi pri nas. Skrb vzbujajoče je, da se seli tudi v čedalje mlajše, za kar naj bi bila po doslej znanih dejstvih, seveda poleg dednega dejavnika, kriva onesnaženo okolje in stresni način življenja.
Z dr. Zdenko Čebašek-Travnik, psihiatrinjo ter sistemsko družinsko terapevtko in sodno izvedenko za psihiatrijo, ki je tudi sooblikovala novo knjigo z naslovom Kje so moji ključi, smo spregovorili o tej pomembni temi. Apelira na nas, da smo do sebe in drugih sočutni in skrbni.
V predgovoru knjige Kje so moji ključi zapišete: »Kakor so različni možgani, so različne tudi oblike demence, vendar obstaja več značilnosti, ki se pojavljajo pri osebah s to boleznijo.« Ampak, zakaj so kljub vsemu tako velike razlike v razvoju demence?
Poznamo več vrst demence in veliko je vzrokov zanjo. Nekateri so že prirojeni, na primer dedna obremenjenost pri Alzheimerjevi bolezni, drugi so povezani z življenjskim slogom posameznika/-ce in okoljem, v katerem živi, in tudi z osebnostnimi lastnostmi pred začetkom bolezni.
Znanih je 14 dejavnikov tveganja, ki prispevajo k temu, kdaj in kako se bo demenca pojavila in kako hitro se bo razvijala. Mednje štejemo ...
