Dr. Robert Golob je na položaj predsednika vlade prišel leta 2022 v napetih političnih okoliščinah. Dve leti pandemije, protestov, konfliktov z nevladniki in mediji ter množično nezadovoljstvo s takratno vlado Janeza Janše so privedli do rekordne udeležbe in mobilizacije proti nadaljevanju prejšnjega režima. Analize po volitvah so jasno pokazale, da je velik del volivcev izbral Gibanje Svoboda predvsem kot alternativo tedanji oblasti.
Tri leta pozneje se Slovenija pripravlja na novo volilno leto. V tem času se je vlada spopadala z energetsko krizo, stanovanjsko dostopnostjo, razkrojem zaupanja v institucije, tragedijo v Novem mestu in vprašanji varnosti. V zunanji politiki je sprejela nekaj jasnih potez.
Pogovor je zato nastal v trenutku, ko se država znova odloča o smeri: ali bomo ostali na zdajšnji poti ali pa se bo politična slika preprosto spremenila, tako kot se ob volitvah pogosto zgodi. Intervju se zato dotakne tako političnih preizkušenj kot vprašanj odgovornosti, zaupanja, varnosti in tega, kako ljudje živijo z zavedanjem, da je treba demokracijo negovati, ne pa je razumeti kot nekaj samoumevnega.
Ste kot otrok pisali dedku Mrazu?
Ja, vsako leto.
Kakšne so bile vaše želje?
Moje želje so bile zelo realne. Najbolj pa mi je v spominu ostal občutek pričakovanja, ta neizmerna želja, da bo dobri mož res prišel. Dobro se spomnim, kako sem verjel vanj in se čudil, kako je vedno našel vse nas, ki smo praznovali skupaj, čeprav nismo živeli na istem kraju. Prav občutek pričakovanja je tisto, kar naredi december tako čaroben.
Če gledate na svoje odraščanje, kako je šlo vaši družini? Je bila precej premožna, srednje, je bila v čem posebna?
Starši so si ustvarili uspešno kariero in, vsaj po mojih merilih, smo bili dobro situirani. To ni pomenilo, da smo bili bogati. Imeli smo eno nepremičnino in nobenega vikenda, a živeli smo dovolj ...
