Dr. Nuša Kovačevič Tojnko se je odločila, da bo pomagala drugim s terapijo, ker je imela zgodaj razvit občutek za sočloveka in je že v srednji šoli postala prostovoljka. Odraščala je na vasi, kjer je bila vloga skupnosti zelo pomembna, in v družini, ki je poudarjala pomen sočutja.
Zaradi tega je prepričana, da so solidarnost, povezanost, sočutje in skrb za druge ključne vrednote v družbi, obenem pa so pomembne tudi pri skrbi za lastno duševno zdravje.
Katere duševne težave prevladujejo med vašimi klienti?
Anksiozne in depresivne motnje so od epidemije v porastu, a to lahko pripišemo tudi prilagajanju diagnostičnih kriterijev – diagnostična orodja torej prej zaznajo te motnje.
Dandanes je prisotna večja ozaveščenost glede duševnih težav, zato ljudje prej poiščejo pomoč kot nekoč, tudi že z izraženimi težavami, ki še niso motnja. Poleg anksioznih motenj pa se predvsem pojavljajo tudi čustvene težave, težave v odnosih in zasvojenosti.
Katera oblika zasvojenosti je najpogostejša?
Kombinacija kemičnih in nekemičnih. Ni več očitna samo ena zasvojenost, recimo alkoholizem, kot je bilo značilno v preteklosti.
Zelo pogosta je kombinacija zasvojenosti z alkoholom in kokainom, poleg tega je tudi veliko nekemičnih, recimo odvisnost od pornografije, deloholizem, zasvojenost s športom, zasvojenost s trgovanjem s kriptovalutami, prehranjevalne motnje in motnje hranjenja.
Psihiatrinja dr. Vesna Švab je v nekem intervjuju omenila, da je porast duševnih motenj mogoče povezati z uporabo pametnih telefonov. Se strinjate s tem?
Vsekakor, vendar uporaba pametnih telefonov ni edini vzrok za porast duševnih težav, čeprav ima pri tem pomembno vlogo vzpon tehnofevdalizma, ki je izpodrinil kapitalizem, o čemer piše Janis Varufakis.
To je pomemben zasuk, ki je porušil temelje predvsem tistim, ki so v osebnostnem razvoju najranljivejši – to so mladostniki ali mladi odrasli, ki so v svojem razvoju doživeli veliko družbenih sprememb.
Družbene in podnebne spremembe vzbujajo negotovost pri mladih, še posebej pri tistih, ki nimajo v primarni družini dovolj opore in nimajo zmožnosti reguliranja čustev s strani staršev, ker starši preveč delajo, so preveč za zasloni, odtujeni od sebe in zato je otrok prepuščen virtualni družbi, ki nima sposobnosti, da mu pomaga pri regulaciji čustev – in tukaj se kaže, kako manko zdrave in stabilne skupnosti vpliva na ...
