Zrasla je pod mogočno krošnjo Gašperjevega kostanja, najdebelejšega slovenskega drevesa, in njeni predniki so ji podali najdragocenejše razumevanje sobivanja.
Spoštovanje in občudovanje dreves ter nekajletno raziskovalno delo na področju dendrologije, pri katerem je raziskovala lesniko, so jo privedli do doktorata.
Zdaj kot profesorica strokovnih gozdarskih predmetov mladim predaja dragoceno znanje o naravi in odgovornem sobivanju z njo.
Pred kratkim je spisala pomemben priročnik Drevesa Slovenije in vse, česar niste še nikoli slišali o njih. Nedvoumno impozantno delo in globok poklon naši naravi.
Vaše delo razkriva doslej nepoznana dejstva o večplastnem bogastvu dreves. Ob vsem znanju, ki ga imate, pa me zanima, kaj vas je najbolj presenetilo med raziskovanjem naših gozdov, česar doslej niste vedeli, pa ste spoznali?
Odkrila sem izjemno veliko novega. Težko bi omenila le eno drevesno vrsto, saj ima prav vsaka neko posebnost, ki jo dela zanimivo in drugačno od drugih. Ob spoznavanju drevesnih vrst me je najbolj presenetil čisto nov pogled na prepletenost življenja v gozdu, ki ga prej nisem tako jasno zaznavala.
Gozd je izjemen ekosistem, sestavljen iz številnih organizmov, ki so med seboj povezani na nešteto načinov, med seboj sodelujejo in komunicirajo. Prevzame te občutek globokega spoštovanja, ko se zaveš, da v gozdu med drevesi v resnici ne gre za golo tekmo za obstanek. Dobesedno vsak list posebej prispeva k popolnemu ravnovesju. Morda me je prav večplastno razumevanje bogastva gozda tako zelo presenetilo in navdihnilo.
Kako zdravi so slovenski gozdovi? Kaj je največji, akutni problem, kaj nas mora skrbeti?
Na svetu je ...
