Prof. dr. Danica Purg je prva Slovenka »in tudi prvi Slovenec«, kot sama rada doda, ki je bila v začetku novembra sprejeta v elitni krog Thinkers50 Hall of Fame v Londonu. Tu so zbrana največja svetovna imena, ki so trajno zaznamovala razumevanje voditeljstva in menedžmenta.
Ustanoviteljica in dekanka mednarodne Poslovne šole Bled (IEDC), predsednica Mednarodnega združenja za razvoj menedžmenta in direktorica Evropskega centra za voditeljstvo tekoče govori pet jezikov in je v svojem pestrem življenju poslovno sodelovala z Muhtarjem Kentom, takratnim predsednikom in glavnim izvršnim direktorjem podjetja Coca-Cola, si upala zavrniti povabilo na večerjo s kandidatom za predsednika ene najvplivnejših držav na svetu; za direktorico menedžerske šole Skolkovo, kjer je bila svetovalka, pa jo je snubil celo sam Vladimir Putin.
V karieri ste bili neštetokrat nagrajeni, a pravite, da je nagrada Thinkers50 Hall of Fame zagotovo najbolj prestižna. Kako jo doživljate?
Presenečena in hkrati zelo, zelo srečna sem, saj je to nagrada, kakršne nikoli nisem pričakovala. Običajno jo dobijo zelo znani profesorji – taki, ki so napisali vrsto knjig. Jaz pa sem jo dobila zaradi svojega vpliva na menedžersko izobraževanje in izobraževanje voditeljev v vzhodni in srednji Evropi pa tudi drugod po svetu. Ko sem postavila poslovno šolo leta 1986, sem kmalu ugotovila, da premalo sodelujemo. Zato sem ustanovila združenje menedžerskih šol CEEMAN (The International Association for Management Development in Dynamic Societies). To je bilo veliko težje, kot sem si predstavljala, saj so Rusi, Bolgari, Romuni in drugi iz vzhodnega dela Evrope želeli v Pariz ali Bruselj, ne pa v Slovenijo. Žalostno je bilo gledati, kako zaradi svojih slabih izkušenj nasprotujejo združevanju. Potem pa je v sobo vstopil ugledni angleški profesor Derek Abell, nekdanji predsednik poslovne šole IMD iz Lozane, in rekel: »Če ste pametni, se boste združili. Samo tako boste močnejši!« Na Zahodu na nas tudi niso gledali z navdušenjem, saj smo o menedžmentu vedeli veliko manj kot oni in so nas zato podcenjevali. Pozabili pa so, da imamo izjemno dobro splošno izobrazbo. Da se izobražen človek lahko zelo hitro nauči tistega, česar mu primanjkuje.
Želeli ste postati igralka.
Imela sem talent za pisanje in igranje. Umetnost me je vedno zanimala. Potem pa sem srečala še moža, ki se za hobi ukvarja z likovno umetnostjo. Učila sem se od njega in vseh, ki sem jih na svoji poti srečala. Ob branju Druckerjevega dela [Peter Drucker], ki je veljal za najvplivnejšega profesorja menedžmenta na svetu, sem opazila, da je že v 50. letih delal primerjave menedžmenta z drugimi poklici, na primer s svojo teto zdravnico. Zapisal je, da je zdravnica vedno, kadar so jo klicali, naj pride pogledat bolnega otroka, vprašala: »Ali je odprt ali zaprt?«
