Dolgo me je bolelo srce

Dvojajčni dvojčici sicer, vsaka s svojim parom presunljivo lepih oči, od katerih težko odvrneš pogled. Dve samostojni osebi, a prepleteni z zgodbami, na katere sta gledali vsaka s svoje plati, da bi zdaj spet začeli hoditi po enaki poti; poti, na kateri ju druži odprto srce do vsega, kar je. Obe doživljata telo kot lakmusov papir življenjske resnice. In obe, čeprav nekdaj na različnih bregovih dojemanja stvarnosti, danes pravzaprav počneta isto: pomagata ljudem, da bi se bolje počutili v svoji koži.