Ditka: Nisem več punca, ki se obremenjuje z malenkostmi

Vsak nastop jemlje z odgovornostjo in v veri, da ga izpelje kar se da dobro, iz spoštovanja do občinstva in za svoje notranje zadovoljstvo. »Polna dvorana pomeni poln koš različnih občutkov – hvaležnosti, sreče in hkrati pozitivno vznemirjenje ter kanček treme,« z iskrami v očeh pripoveduje 26-letna Ditka, ki je v sredini oktobra v Ljubljani razprodala prva koncerta svoje turneje. S Ferijem Lainščkom in preostalo ekipo z novim albumom Ne bodi, kar nisi, z lepimi besedili in spevnimi melodijami prenaša med ljudi sporočilo o ljubezni, prijaznosti, pomenu bližine in zdravega uporništva. Njeno ustvarjanje je vezano na zgodbe, ki jo navdihujejo, čustva, ki jo v določenih okoliščinah preplavljajo. Kamor koli gre, ima poleg kite in vintage sloga, ki je postal že skoraj njen zaščitni znak, majhno beležko, v katero si sproti zapisuje ideje, ki se ji utrnejo.
Fotografija:
Odpri galerijo

Nataša Kralj

Nedavno ste zmagali na kantavtorskem festivalu Sofia Singer Songwriter Fest 2019 v Bolgariji.

Festivala v Sofiji sem se udeležila, da se predstavim s svojimi avtorskimi skladbami v angleškem jeziku in vidim, kako so sprejete tudi med tuje govorečo publiko. Odziv je bil neverjeten, dobila sem veliko pohval.

Lahko poveva, da vam je velik poznavalec glasbe prišepnil, da imate tako glasbene odlike kot prezenco za tuje glasbene odre?

Največji kompliment sem dobila od lanskega zmagovalca festivala, ki prihaja z Irske, njegovo ime je Shane Ò Fearghail in je izjemen glasbenik. Rekel mi je, da se s tako kakovostnimi avtorskimi skladbami in tako dobro angleško dikcijo lahko predstavim kjer koli na svetu.

Vse od otroštva sta moja mama Jelka in oče Gorazd prva, h katerima se zatečem, ko me kaj teži, ko sem v dilemi, ko potrebujem nekoga, da mu potarnam. Vedno me poslušata in mi pomagata po najboljših močeh.  

Sanjam o …

Glasbeni turneji po Evropi in svetu s svojo avtorsko glasbo. Po majhnih intimnih dvoranah, napolnjenih z ljudmi, ki čutijo mojo glasbo in ob njej uživajo. Sanjam tudi o leseni hiški ob jezeru, kamor grem nabirat energijo in ustvarjat glasbo.

Feri Lainšček, slovenski pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik, je v mojem življenju človek, ki …

Je pomemben del moje glasbene zgodbe. Skupaj z njim in mojim očetom smo se povsem spontano podali na pot ustvarjanja nečesa novega, lepega in pomembnega za čas, v katerem živimo. S Ferijem imava podobne vrednote in sva si v določenih lastnostih precej podobna.

Na čigavo ramo se naslonite, ko potrebujete tolažbo?

Vse od otroštva so to moji starši, mama Jelka in oče Gorazd. Sta prva, h katerima se zatečem, ko me kaj teži, ko sem v dilemi, ko potrebujem nekoga, da mu potarnam. Vedno me poslušata in mi pomagata po najboljših močeh.

Kaj je tisto, kar si želite, da bi vedeli med odraščanjem? Tisto nekaj, kar bi vam prihranilo veliko energije?

Verjamem, da bi mi predvsem v srednješolskih in študijskih letih prav prišlo védenje, da življenja ne smemo jemati preresno. Tako bi si prihranila ogromno stresa, ki sem ga doživela ob študiju. Brez tega bi mi bilo v tistem obdobju veliko lažje.

Verjamete, da se dobro z dobrim vrača?

Verjamem. Sama vselej težim k nesebičnim dejanjem. Če delaš dobro, se tako tudi počutiš in lahko živiš polno in srečno. Če si subtilen in pozoren na majhne stvari, hitro opaziš, da se dobro vedno z dobrim vrača.



Od kod ljubezen do vintagea? Je prišla spontano ali je odločitev zaradi prepoznavanja, kariere?

Od nekdaj so me privlačile vintage stvari. Vinilka namesto cedeja, analogni fotoaparat namesto digitalnega. Enak okus sem vedno imela tudi za oblačila. Najraje sem brskala po omari babice, ki mi je večkrat podarila kakšen pulover, srajco, ogrlico.

Tudi jakno, ki jo imate na sebi?

To je kupila mama v tujini še kot srednješolka. Je eden mojih ljubših kosov. Všeč so mi vzorci in »prevelika« oblačila. Sloga nisem izbrala namenoma, rasel je z mojo osebnostjo. Ko sem se našla kot oseba, sem našla tudi slog, ki mi ustreza in v katerem se dobro počutim.

Ko pogledam v ogledalo, vidim …

Osebo, ki je iz majhne, razigrane deklice prek punce, ki se vse preveč obremenjuje z malenkostmi, teži k perfekcionizmu in išče odgovore na vprašanja o tem, kdo je, zrasla v žensko, ki je našla svoj prostor, poslanstvo, pozna svoje vrednote, ve, kdo je, ter si upa sanjati. Ko pogledam v ogledalo, vidim Ditko, na katero sem ponosna.

V prodaji