Ddr. Ana Vovk je doktorirala iz fizične geografije ter varstva okolja in je redna profesorica fizične in regionalne geografije na Univerzi v Mariboru. Težko bi zaobjeli, kaj vse naša sogovornica poleg akademskega dela ustvarja; zagotovo pa bo pravilno, če zapišem, da nas uči, kako odgovorno sobivati z naravo. Med drugim je ustvarila učni poligon za samooskrbo Dole, v središče pa postavlja trajnostno in do narave prijazno kmetijstvo. Vztrajno nas poziva, naj bomo do narave izjemno pozorni, in, kar je pomembno: verjame v moč človeka, ki je povezan z njo. Njeno najnovejše delo Živa zemlja – zdrava prihodnost naj bo naš učbenik življenja.
Spisali ste čudovito knjigo Živa zemlja – zdrava prihodnost, ki je najprej velik poklon naši naravi, seveda pa tudi opomnik, kaj prav in kaj narobe delamo v odnosu do nje. Prosim, povejte mi, kaj lahko že danes naredim, da bom čim bolj odgovorna do zemlje in narave.
Najprej se ustavimo in začnemo naravo opazovati. Zemlja nam vsak dan sporoča, kaj potrebuje – le poslušati jo moramo. Že zelo majhni koraki so izjemno pomembni: da skrbimo za tla na vrtu ali za zemljo na balkonu, ju ne prekopavamo po nepotrebnem, ju hranimo z organsko snovjo, kompostom. Kupujemo lokalno hrano, podpiramo kmete, ki delajo sonaravno, in zmanjšamo količino odpadkov. Odgovornost do narave se začne pri vsakodnevnih odločitvah.
Ves čas poslušamo opozorila okoljevarstvenikov o slabšanju zraka in s tem tudi bivanja v Sloveniji. Junija lani je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila rezultate o kakovosti zraka v evropskih mestih. Ljubljana je na dnu lestvice. In seveda ne prvič, kar vzbuja skrb. Slovenija z Ljubljano in Mariborom se uvršča na 709. in 589. mesto od skupno 761 evropskih mest na lestvici. Na vrhu slavijo Stockholm, Reykjavik in Helsinki. Kaj porečete?
Ti podatki so zelo skrb vzbujajoči, predvsem zato, ker ne govorijo več o posameznih izjemah, ampak o sistemskem problemu. Slab zrak ni samo vprašanje okolja, temveč zdravja, kakovosti bivanja in prihodnosti mest.
