Dare Kaurič: Sem pač tak, kot sem – včasih gor, včasih dol

Po lanski zmagi na Festivalu melodije morja in sonca, na katerem je s skladbo Kristalno jasno osvojil tako občinstvo kot radijske valove, je Dare Kaurič predstavil novo pesem Bedak. Besedilo zanjo je napisal legendarni Drago Mislej - Mef. S pesmijo, »ki cilja naravnost v uho«, se Kaurič vrača z zgodbo, ki združuje izkušnje, občutek in iskrenost. 

V zadnjih letih ste se precej posvetili samostojni glasbeni poti. Kaj vam kot avtorju in izvajalcu danes pomeni največja ustvarjalna svoboda?

Po odhodu iz skupine King­ston ustvarjam res povsem po svoji volji. Ni se mi več treba prilagajati ali iskati načinov, kako bi z vsakim novim komadom prekosil prejšnjega, kar seveda sploh ni preprosto. Ustvarjanje brez zavor je zelo osvežujoče.

Sicer pa sem že med delovanjem v bendu vedno iskal nove izzive na različnih glasbenih področjih. O tem pričata moja solo albuma Partigiano Di Amor (2012) in Muzika za ples (2023), pa tudi projekt Mr. Darwin Chill (2019), s katerim sem se podal v bolj umirjene, lounge vode. Vedno sem imel potrebo po raziskovanju in mislim, da me ravno to še danes žene naprej.

Nove skladbe imajo precej osebnejši pečat. Koliko živ­ljenjskih izkušenj in zasebnih trenutkov prenesete v besedila?

Besedilo mi je vedno izjem­no pomemben del ustvarjanja. Tudi kadar gre za lahkotnejšo zvrst glasbe, se trudim dodati nekaj več – neko težo, neko misel, neki »cuker«, ki pesem dvigne nad površje. Nočem, da je samo poslušljiva, želim, da ima sporočilo ali vsaj občutek, ki ostane.

Seveda v besedila vnašam tudi osebne izkušnje, a ne vedno neposredno. Včasih gre za drobce, občutke ali razpoloženja, ki jih potem zapakiram v zgodbo. Ker pa vem, da svojih vzornikov ne morem prekositi, jih raje povabim k sodelovanju. Tako je bilo tudi pri mojem najnovejšem singlu Bedak, za katerega je besedilo napisal Drago Mislej - Mef. To je bila ena tistih kombinacij, pri katerih veš, da bo rezultat nekaj posebnega. 

Poleg petja ste močno dejavni tudi v produkciji. Kaj vas pri ustvarjanju v studiu najbolj pritegne?

Če se malo pošalim – mislim, da imam predvsem dober občutek za ustvarjanje glasbe. Kot glasbenik sem »en cazzo«, to poslušam že dolgo. (Smeh.) Ampak kljub temu mi tu in tam uspe kakšna dobra melodija ali zanimiva ideja, ki potem zraste v pesem.

Ker sem po štiridesetih letih ropotanja po odrih že malo naglušen, poliranje zvoka in finalne finese z veseljem prepustim producentu Iztoku Turku. Najlepši trenutki so mi, ko slišim, kako skladba, ki sem jo ustvaril, dobiva končno podobo. Občutek, ko se zavem, da je to to, je neprecenljiv. Potem pa grem hitro naprej – k novi pesmi. Kljub temu rad pogledam tudi nazaj in po dolgem času poslušam stare stvari, ker me vedno spomnijo na čas in občutke, v katerih so nastale.

Kako danes nastane pesem Dareta Kauriča? Ste človek trenutnega navdiha ali natančnega načrtovanja?

Absolutno sem človek navdiha. Kot sem že večkrat rekel – če mi je kdo naročil, naj napišem pesem, na koncu praviloma nisva bila zadovoljna ne jaz ne naročnik. Pesem mora priti sama od sebe.

Res je, sodeloval sem pri precej projektih, ki so postali zelo popularni, recimo Atomik Harmonik ali Zablujena generacija, ampak jaz sem to vedno jemal predvsem kot izziv, kot zabavno igro. Ko začneš ustvarjati z mislijo, da moraš nekaj narediti »po naročilu«, se hitro izgubi tista iskra. Jaz pa brez nje ne znam delati. 

Dare Kaurič, foto: Zvone Kukec

Veliko glasbenikov pravi, da je danes skoraj pomembneje znati producirati kot samo nastopati. Kako gledate na sodobno glasbeno produkcijo?

Mogoče je vse skupaj že malo predozirano z umetno inteligenco in tehnologijo. Zdi se mi, da lahko tako rekoč vsak naredi soliden zvok, kar je po eni strani super, po drugi pa se hitro izgubi tisti človeški dejavnik. Sam še vedno največ stavim na idejo, občutek in čustva.

Ne bom pa lagal – včasih se tudi sam poigram in po­slušam, kako bi kak moj že obstoječi komad zvenel, če bi ga »naredila« UI. Ampak to jem­ljem bolj kot eksperiment, ne kot smer, v katero bi želel iti.

Vaša glasba vedno nosi neko pozitivno energijo. Je to zavestna odločitev ali odraz vašega značaja?

Ne bi rekel, da sem neki večno nasmejan pozitivček. Takim ljudem tudi sicer ne verjamem najbolj. (Smeh.) Sem pač tak, kot sem – včasih gor, včasih dol. Mislim, da se to tudi sliši v moji glasbi. Na koncu je vse skupaj ena velika sestavljanka življenja. Če iz tega nastane občutek pozitivne energije, toliko bolje, ampak tega nikoli ne načrtujem. Pride samo od sebe. 

PREBERITE ŠE -> Neisha: Glasbeniki smo načrtno neizobraženi, zato da smo lahko tudi molzne krave 

Kako usklajujete glasbo, nastope, produkcijo in zasebno življenje? Se vam uspe kdaj popolnoma odklopiti?

Zelo težko – pa pravzaprav tega niti nočem. Pri meni se vse prepleta z glasbo. Lahko berem knjigo in iz enega stavka dobim idejo za naslov pes­mi. Ali pa v kakšnem obskurnem lokalu slišim melodijo, ki jo potem v glavi popolnoma preoblikujem. Glasba je preprosto ves čas prisotna. Lahko bi rekel, da je moja droga na tisoč in en način, ampak v pozitivnem smislu. 

Koliko vam pri ustvarjanju pomenijo mir, rutina in zasebnost?

Absolutno sem jutranji človek. Po kosilu sem že utrujen. (Smeh.) Najboljše ideje pogosto pridejo zjutraj, ko je glava še sveža in neobremenjena. Mir mi sicer ustreza, ampak nisem tip, ki bi potreboval popolno tišino – ideja me lahko ujame kjerkoli.

Če primerjate današnjo glasbeno sceno s časi, ko ste s skupino King­ston polnili odre – kaj se je najbolj spremenilo?

Nisem eden tistih, ki opevajo stare čase. Seveda je bilo lepo, ko smo »harali« po odrih, ampak lepo je tudi novim generacijam – in prav je tako. Vsak čas ima svojo energijo in svoj izraz. Bi si pa želel, da bi si mladi izvajalci upali privoščiti več glasbene svobode. Pogosto se zgodi, da ko nekdo uspe, ga začnejo vsi posnemati. Ampak ravno drugačnost je tista, ki dolgoročno naredi razliko.

Kaj bi radi, da ljudje danes najprej pomislijo, ko slišijo ime Dare Kaurič?

O tem pravzaprav nikoli nisem razmišljal. Če pa moram odgovoriti na kratko – avtor in človek z zgodbo. To se mi zdi najbolj iskreno in tudi najbolj pomembno.