INTERVJU

Cene Prevc in Miha Deželak: Vsi smo lahko junaki v resničnem življenju, če se tako odločimo

Dobrodelna zgodba, ki je deset let povezovala Slovenijo, dobiva nov obraz: štafeto Deželaka junaka prevzema Cene Prevc.
Fotografija: Miha Deželak in Cene Prevc. Foto: Darja Štravs Tisu
Odpri galerijo
Miha Deželak in Cene Prevc. Foto: Darja Štravs Tisu

Po desetih letih, kolikor je Miha Deželak z dobrodelnostjo povezoval Slovenijo, letos zgodba dobiva povsem novo poglavje. Štafeto prevzema Cene Prevc – človek, ki so ga poslušalci in sledilci v zadnjih mesecih pogosto spontano omenjali kot nekoga, ki ga krasijo podobne vrednote povezovanja in iskrenosti. Akcija Deželak junak je tako odslej Dežela junakov, začne se 27. maja ob 9. uri, ko bo Cene Prevc sedel na kvadrocikel in se podal na pot po Sloveniji, njen namen pa ostaja enak – zbiranje sredstev za otroke in družine v stiski. Ob začetku letošnje akcije Cene začenja tudi posebno zgodbo Nevidni junaki. Po Sloveniji bo obiskoval ljudi, ki tiho, nesebično in brez želje po pozornosti pomagajo drugim. Kako pa mu je Miha predal odgovorno nalogo, sta nam zaupala v pogovoru.

Cene, kaj je bila vaša prva misel, ko so vas vprašali, ali bi prevzeli štafeto akcije?

Cene: Prva sekunda? Malo šoka, priznam. Potem pa hitro veselje in tista misel, okej, tole je pa res velika čast in odgovornost. Pozneje je prišlo notranje zadovoljstvo, potrditev, da nekaj v življenju delaš prav, če so v tebi prepoznali človeka, ki bi lahko postal del takšne akcije.

Kaj vas je pri tej zgodbi najbolj osebno nagovorilo?

Cene: Ustvarjati boljši svet … Lahko sem del ekipe, ki dela majhne korake v pravo smer. Če s svojim časom in energijo komu vsaj malo polepšamo dan ali celo spremenimo življenje, potem smo naredili nekaj dobrega. Pomagati vsem ne moremo, vsak pa lahko naredi nekaj dobrega za nekoga, in ko se teh »nekaj« združi v res lepo deželo junakov, se lahko zgodijo velike stvari.

Miha, kaj menite o svojem nasledniku?

Miha: Cene je odličen naslednik oziroma nov obraz Dežele junakov, ker ima tisto pravo kombinacijo vsega! Je vzdržljiv, tudi zabaven, malo otročji, predvsem pa ima veliko srce … Pa tudi malo je »na glavo« in sem prepričan, da bo kos vsem izzivom, ki ga čakajo. Poleg tega Prevce obožuje celotna Slovenija!

Dežela junakov. Foto: Darja Štravs Tisu
Dežela junakov. Foto: Darja Štravs Tisu

Miha, že lani ste napovedali, da ne boste več v ospredju akcije, a to ne pomeni slovesa od zgodbe. Kakšna bo zdaj vaša vloga?

Miha: Vloga se je spremenila, zgodba pa ostaja ista. Vsekakor sem ostal največji podpornik akcije, motivator iz ozadja, tudi ambasador in glasnik Dežele junakov v studiu z Denisom, Anjo in Laro. Cenetu pa sem obljubil, da bom vedno tam, kjer me akcija potrebuje!

Kaj pomeni zaupati nekomu nekaj, kar ste gradili leta? Ste imeli kdaj občutek, da ne predajate samo projekta, ampak del sebe?

Miha: Akcija je z leti prerasla v nekaj vseslovenskega! Od akcije Radia 1 v pravo dobrodelno gibanje za počitnice otrok, zato se je tudi ime zelo naravno spremenilo v Deželo junakov. Ko nekaj tako dolgo gradiš, seveda v tem pustiš del sebe, ampak hkrati je moja največja želja, da gre zgodba naprej in da akcija iz leta v leto raste kot doslej.

PREBERITE ŠE -> Dragica Kraljič, mama otroka z Downovim sindromom: Tega me je naučil in me še uči Janek

Je bilo težje akcijo začeti ali jo zdaj predati naprej?

Miha: Ne eno ne drugo v resnici ni bilo težko. Na začetku leta 2015 nisem povsem vedel, v kaj se podajam. V glavi je bila ena sama misel, kako z otroškim skirojem priti iz Goričkega do Pirana in kako otrokom omogočiti morje. Takrat si nisem predstavljal, da bo akcija zrasla v nekaj tako velikega in srčnega. Predati pa je lažje, ker veš, da se zgodba ne končuje. Cene je tisti pravi novi junak, ki bo skupaj z nevidnimi junaki, kot pravimo vsem, ki sodelujejo v akciji, ustvaril nekaj, kar bo še kako vidno.

Kaj je najpomembnejši nasvet, ki ga lahko daste Cenetu?

Miha: Imam občutek, da Cene mojih nasvetov pravzaprav ne potrebuje, ker se stvari loteva na svoj način, in prav je tako. Če pa bo kdaj želel moj nasvet, ga bo seveda dobil.

Kaj imata skupnega kot človeka, čeprav prihajata iz povsem različnih svetov?

Miha: Predvsem srčnost. Pa tisto otroško navihanost, ki te ne zapusti, in iskreno voljo pomagati, ko vidiš, da lahko nekomu polepšaš dan ali življenje. To na koncu ne pride iz sveta, iz katerega prihajaš, ampak iz človeka samega.

Cene: Mihi je uspelo ohraniti tisti otroški del v sebi in to je nekaj, kar si tudi sam želim čim dlje nositi s sabo. Povezuje naju to, da ne razmišljava preveč, ko začutiva, da gre za pravo stvar. Takrat se odzoveva, spremeniva načrte in greva v to, če veva, da lahko naredimo nekaj dobrega.

PREBERITE ŠE -> Marjana Hönigsfeld Adamič: Zakaj se še vedno skrivamo za ograjami?

Kateri od vaju je bolj čust­ven? Kdo bi prej zajokal ob kakšni ganljivi zgodbi?

Miha: Prevci zelo dobro obvladujejo čustva, tako da mislim, da sem jaz večja »jokica« od Ceneta.

Cene: Večino časa res ne dovoliš, da bi se vdal čustvom, se pa znotraj dogaja veliko več, kot je videti navzven.

Kaj najbolj občudujeta drug pri drugem?

Miha: Pri Cenetu cenim njegovo neverjetno zagnanost in delavnost. Res se loti marsičesa in je pri tem tudi uspešen, pa naj bo to šport, posel ali komedija. Ampak kar mi je še posebej blizu, je to, da ima veliko srce in da je vedno nasmejan do ušes. Z veseljem ga poslušam tudi kot komentatorja smučarskih skokov.

Cene: Mihova preprostost in odprtost. Že ko sem ga vsako leto spremljal med akcijo in videl, kako dostopen je in kako se posveti prav vsakomur, čeprav je verjetno že popolnoma izčrpan, mi je bilo jasno, zakaj ga imajo ljudje tako radi. Vsemu, kar počne, se res preda popolnoma.

Cene, v kakšni telesni in psihični kondiciji pričakujete Deželo junakov?

Cene: Iskreno, ne vem točno, kaj me čaka. Ne glede telesnega ne psihičnega stanja nimam prevelikih pričakovanj, ker se prava pripravljenost vedno pokaže šele na poti. Verjamem pa, da bomo ne glede na vse šli do konca. V kakšnem stanju bom, bomo vsi skupaj videli 27. maja, ko se Dežela junakov začne.

V športu ste bili vajeni ekipnega duha. Ali kaj podobnega čutite tudi pri tej akciji?

Cene: Smučarski skoki so sicer individualni šport, ampak je v resnici ogromno odvisno od ekipe. Brez ekipe ne prideš nikamor. Vedno je lepo videti, kako uspeh enega potegne naprej še drugega. Pri Deželi junakov pa je to še toliko bolj pomembno. Po­stala je velikanska skupnost in ravno zaradi vseh ljudi, ki bodo pripravljeni stopiti zraven in pomagati, verjamem, da moja telesna pripravljenost sploh ni najpomembnejša. S takšno ekipo, kot jo ima Radio 1 in kot me čaka na poti, zagotovo prideš do cilja.

Dežela junakov. Foto: Darja Štravs Tisu
Dežela junakov. Foto: Darja Štravs Tisu

Pri skokih ste morali za­upati sebi. Komu pa moraš najbolj zaupati pri takšni dobrodelni zgodbi?

Cene: Vsakemu junaku. Vsakemu, ki je del Dežele junakov. Posebej moram omeniti ekipo, ki me bo spremljala vseh deset dni, zaupam tudi njim. Ko bom imel slab dan, vem, da bodo ob meni z nasveti, spodbudno besedo in energijo, ki jo bom v takih trenutkih še kako potreboval. Hkrati pa računam na vse ljudi, ki bodo stali ob poti in nas pričakali na končnih lokacijah posameznega dne. Že ko sem bil del akcije kot gost, sem videl, kako pomembni so podporniki na terenu, kako te dvignejo, ti dajo dodatno moč in te ženejo naprej.

Zdaj že kar nekaj časa stojite pred ljudmi brez športnega dresa, niste več nujno vedno samo Cene – smučarski skakalec. Kaj to pomeni za vas? Je drugače?

Cene: Ma, jaz bom vedno Cene! S tem se nikoli nisem posebej ubadal. Vedno sem gledal predvsem to, da stvari premikam naprej in da v tem, kar počnem, najdem smisel. Seveda je danes drugače kot v času aktivne kariere, ampak še vedno sem isti človek. Šport mi je dal ogromno. Disciplino, delovne navade, odnos do ljudi in to nosim s sabo tudi zdaj, ko nisem več vsak dan v športnem dresu. Mogoče me ljudje danes spoznavajo še v kakšni drugi vlogi, ampak pomembno mi je predvsem to, da ostanem pristen in da lahko s stvarmi, ki jih počnem, komu tudi kaj dam.

Kaj za vaju pomeni biti junak v resničnem življenju?

Miha: Vsi smo lahko junaki v resničnem življenju, če se tako odločimo. Pomembne so tudi majhne zgodbe, ko sočloveku pomagaš v vsakdanjem življenju. Ni lepšega občutka kot nekomu polepšati dan.

Cene: Zame je junak nekdo, ki s svojimi dejanji pusti svet malo lepši, kot ga je dobil. Ne nujno z velikimi stvarmi! Včasih že s tem, kako ravna z ljudmi okoli sebe, in to je po mojem najlepše pri Deželi junakov, kjer lahko junak postane prav vsak, ki akcijo podpira.

Je dobrota nalezljiva?

Miha: Nalezljive niso samo bolezni. Tudi dobroto lahko v prenesenem pomenu razumemo kot nalezljivo. Če nekoga posnemamo v dobrih dejanjih, je to korak v pravo smer.

Cene: Je! Zato pa: POMAGAM5 ali POMAGAM10 na 1919. Upam, da sem s tem »okužil« čim več ljudi v tistem najlepšem pomenu besede.

Miha Deželak in Cene Prevc. Foto: Darja Štravs Tisu
Miha Deželak in Cene Prevc. Foto: Darja Štravs Tisu

Kaj bi si želela, da bi otroci, ki jim pomagata, enkrat čutili?

Miha: Neprecenljiv je občutek, ko na kakšnem naključnem dogodku srečaš človeka in ti pove, da je bil z našo pomočjo na morju in da je prav tam prvič začutil, da je življenje lahko tudi čudovito.

Cene: Da bi čutili samozavest, zadovoljstvo in srečo. Predvsem pa to, da postanejo ljudje, ki znajo poskrbeti zase, za svoje bližnje in tudi pomagati širši okolici. Da najdejo tisto, kar jih v življen­ju res izpolnjuje.

Preberite še:

V prodaji