Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka, je pred dvajsetimi leti prva pripeljala v našo deželo pojem izgorelosti, dr. Leonida Zalokar, ravnateljica Strokovnega centra Planina, pa vztrajno opozarja, da permisivna vzgoja pušča neslutene posledice in da je motnje osebnosti ključno pravočasno prepoznati in jih seveda zdraviti.
Zdaj sta ustanovili Inštitut za znanstveno proučevanje in raziskovanje psihopatije, v katerem bo sodelovala tudi dr. Vesna V. Godina.
Enotni sta, da smo priča epidemiji psihopatije, ki že pušča družbene in finančne posledice ter zahteva sistemsko prepoznavanje in ukrepanje. Treba se je boriti proti deviantnostim, in to korak za korakom. Potrebujemo zdravo družbo in zaslužimo si jo, kajti le v njej lahko rastemo in živimo. Nad ideologijo in njenimi strahovi mora prevladati znanost.
Pred časom sta ustanovili Inštitut za znanstveno proučevanje in raziskovanje psihopatije. Kaj vaju je napeljalo k tej odločitvi?
Dr. Pšeničny: Najbolj preprost odgovor bi lahko bil, da take znanstvene institucije pri nas ni, problem pa je. Pravzaprav je problemov več. Prvič, psihopatija ni le podvrsta drugih osebnostnih motenj, temveč specifičen in zelo heterogen sindrom, ki zato zahteva ločeno obravnavo za natančno diagnostiko, ciljno terapijo in preprečevanje družbene škode.
Drugič, stroka prepoznava predvsem antisocialno osebnostno motnjo, manj pa ljudi s psihopatsko osebnostno strukturo, ki uspešno delujejo v »sivih območjih« in kljub spoštovanju zakonov povzročajo veliko škodo v medosebnih in gospodarskih odnosih (t. i. uspešni psihopati). Tretjič: psihopatskih motenj je 1–2 odstotka populacije (približno 15.000 ljudi v Sloveniji), ljudi s psihopatskimi lastnostmi pa veliko več, v določenih okoljih, kot sta politika in visoki menedžment, vsaj 15–20 odstotkov.
Dr. Zalokar: V Sloveniji se ...
