Andrejo Jernejčič poznamo predvsem kot strokovnjakinjo za komuniciranje. Ob svojem čednem jubileju, 50-letnici, je izdala dve knjigi, ki sta njeni enajsta in dvanajsta, v njiju pa utemeljuje obrat k sebi. Priznava, da je bila prelomna točka ločitev, ki je bila ena najtežjih preizkušenj v njenem življenju. Počutila se je prevarano, izdano in jo doživela kot osebni poraz. Ostala je sama z otrokom in podjetjem, ki ga vodi. In potem se je v njej nekaj zbudilo, nekaj temeljnega premaknilo ...
Kako sem po 20 letih boja izgubila kilograme je naslov vaše nove knjige. No, povejte, kako, in samo osem minut ste odraslim »odobrili« za branje tega priročnika.
Res je, moja nova knjiga nosi naslov Kako sem po 20 letih boja izgubila kilograme – branje le za osem minut, ki ti spremeni razmišljanje in potem se delo zares začne. Orišem pot, ki ni samo fizična, ampak predvsem notranja. Dotikam se številnih tem, ki vplivajo na naše življenje. Recimo, knjiga bralca/-ko povabi, da se za trenutek ustavi in se vpraša: »Kaj si je želelo moje srce, ko sem imel/-a pet let?« To vprašanje nas popelje nazaj k sebi, k iskrenim željam in občutkom iz otroštva. Tam se začne razumevanje, zakaj danes delujemo, kot delujemo – ali živimo po poti, ki smo si jo kot otroci želeli, ali pa smo se od nje oddaljili.
Ko se zjutraj pogledamo v ogledalo, se velja vprašati (načrtno nisem rekla moramo, ker želim, da ljudje to čutijo), ali smo zadovoljni s tem, kar vidimo. Ali pa v sebi čutimo nezadovoljstvo, ki ga potem pogosto »zajemo« s preveč hrane in sploh nimamo pomanjkanje posluha za svoje telo. Ljudje pogosto ne slišimo svojega telesa, ne vzamemo si časa, da bi ga razumeli. Zato sem v knjigi uporabila tudi simboličen pristop, denimo pogovor z želodcem. Sama sem se v meditaciji pogovarjala z njim. Joj, se je pritoževal nad mano, da je utrujen, da dela brez odmora. To me je spodbudilo, da sem začela poslušati svoje telo, ga spoštovati in mu dati tisto, kar res potrebuje. Zato tudi vprašanje: Ste se že kdaj pogovorili s svojim želodcem?
Poleg prehrane je za zdravje ključna telesna higiena: gibanje, krepitev mišic, zavedanje telesa. Telo nas ne bo čakalo – mi moramo poskrbeti zanj. Pomembno je, da smo zgled svojim otrokom, saj bodo oni posnemali nas.
Zato v knjigi veliko govorim tudi o pomenu umirjanja, meditacije in poslušanja sebe. Meditacija nam pomaga sredi vsega hrupa ostati v svojem središču. Ko to združimo – skrb za telo, čustva, prehrano in gibanje –, se začne pravi proces preobrazbe.
Posebno poglavje torej namenjate petletni punčki, sebi. Zakaj ste izbrali prav to leto?
Ko sem začela razmišljati o sebi kot petletnici, sem ugotovila, da se tam začne vse – tisti pravi jaz, brez pričakovanj drugih. Pet let je starost, ko otrok še čuti, kaj ga res veseli, kaj ga gane, česa se boji. In ko sem se srečala s to svojo punčko, sem spoznala, da sem jo sčasoma nekje izgubila.
