Andrej Velkavrh, meteorolog, dolgoletni prognostik Agencije Republike Slovenije za okolje in eden najbolj prepoznavnih obrazov nacionalne televizije, nam je sredi poletja po več kot treh desetletjih pred kamerami pomahal v slovo. Prišel je čas upokojitve, a njegov glas in hudomušne vremenske napovedi bodo številnim še dolgo ostali v spominu. Bil je tisti, ki smo ga krivili, če nas je dež ujel brez dežnika, in mu bili hvaležni, kadar je sonce posijalo ravno ob pravem času. V štirih desetletjih meteorologije pa se ni ukvarjal le z vprašanjem, kakšno bo vreme jutri. Narava ga je naučila, da vseh stvari ne moremo napovedati, še manj obvladovati. Morda prav zato tudi o podnebnih spremembah, potrošništvu, teorijah zarote in prihodnosti govori brez dramatiziranja, a tudi brez olepševanja. Priznava, da ga smer, v katero gre svet, skrbi, obenem pa meni, da si ne smemo dovoliti, da bi nam strah vzel veselje do življenja. Zdaj si želi več časa za naravo, gorsko kolesarjenje in vse tisto, kar človeka napolni z mirom. Z nami pa je spregovoril tudi o tem, kako smo izgubili stik z naravnimi cikli, zakaj posameznik sam ne more rešiti podnebne krize, in poudaril, da bi morali prihodnjim generacijam zapustiti predvsem eno sporočilo: »Mislite tudi na druge, ne samo nase.«
Za vami je več kot 40 let delovne dobe v meteorologiji. Ali po štirih desetletjih proučevanja neba in njegovih pojavov lahko kdaj zgolj občudujete lepoto svoda nad nami ali vam vedno vzbudi strokovna vprašanja?
