Ana Kolar, uspešna podjetnica, ki je odrasla v hudi revščini: Če znaš stisniti zobe, je lažje

Dostop do izobrazbe je bil zanjo pomembna prelomnica. »Zelo sem si želela, da bi se naučila brati, ker sta bila starša nepismena. Ko sem na smetišču našla knjige, mi jih nihče ni mogel prebrati. Že po slikah sodeč, sem vedela, da se v knjigah skriva nekaj posebnega, kar želim odkrivati,« pravi Ana Kolar, ki je danes uspešna podjetnica in mama treh otrok.

Kako se spominjate svojega otroštva?

Čez leta se svojega otroštva spominjam na različne načine. Ko sem to doživljala, so bili prisotni drugačni občutki kot v najstniških letih in pozneje. Vsekakor mi je bilo težko, saj sem se počutila, kot da sem stisnjena v kot.

Zakaj?

Ker me ljudje niso sprejemali kot enakovredno osebo. Čutila sem veliko strahu zaradi ožjega družinskega okolja, pa tudi zaradi širše okolice. Nekateri otroci so bili precej kruti do mene, zato sem se počutila manjvredno in zaničevano.

Doma sem občutila veliko strahu, ker sta starša želela oditi v dom za starejše, ko sem bila še otrok, saj sta me imela zelo pozno – mama pri štiridesetih, oče pa pri šestdesetih letih. Toda spraševala sem se, kaj bo z mano, če bosta odšla v dom. Potrebovala sta namreč pomoč, ker sta bila starejša in bolna. Strah me je bilo, da bosta umrla, in bom ostala sama, po drugi strani pa sem se zaradi tega hitro naučila poskrbeti zase ...