Aleksander Lavrini: Humor in smeh sta osnovna temelja spolnega življenja

Številne svetovne raziskave potrjujejo skrb vzbujajoč trend: pogostost spolnih odnosov in stopnja intimnosti v zadnjih dveh desetletjih vztrajno upadata. Na udaru sta predvsem generacija Z in milenijci. O tem, zakaj imperativ popolnosti v resnici ubija libido in zakaj je smeh med rjuhami — v nasprotju s preteklimi prepričanji — ne le zaželen, temveč zdravilen, smo se pogovarjali z asist. Aleksandrom Lavrinijem. Naš sogovornik je certificiran psihoanalitični psihoterapevt, supervizor ter predavatelj na ljubljanski podružnici Univerze Sigmunda Freuda.

Esther Perel, ki velja za eno največjih avtoritet na področju modernih odnosov in spolnosti, pravi, da je popolnost največji morilec libida. Če izhajamo iz podob sodobnega sveta, se zdi, da ga sodoben svet načrtno ubija …

Ester Perel običajno tega ne izrazi samo kot eno samo misel, ampak se na njenih predavanjih in v njenih knjigah vedno vrača k ideji, da želja potrebuje prostor, skrivnost in negotovost, popolnost pa vse to omeji, saj verjame, da ko spolni odnos postane stvar pravilnega izvajanja, preneha biti erotičen. Erotičnost zanjo poganja svoboda, sebičnost in celo nekaj prestopanja mej in pravi, da je popolnost ubogljiva, erotičnost pa uporniška. Ena išče odobritev, druga išče izraz.

Opozori tudi, da sodobna družba od spolnosti zahteva preveč – da je intimna, zdravilna, potrjujoča, enakopravno vroča in da hkrati še čustveno povezuje. Popolnost oziroma zahteve po popolnosti tako odnos in spolnost hitro spremeni v skrbno načrtovano delo.

Zakaj ob tem zavedanju vseeno tako velika želja po »popolnem« videzu, če je popolnost v nepopolnosti?

Moški in ženske popolnost videza doživljamo in razumemo drugače, saj pri ženskah popolnost videza lahko pomeni samonadzor, da so želene in spoštovane; samozavestne, a ne preveč; seksualne, a ne sebične, tako da med spolnim odnosom kar naenkrat niso več samo v svojem telesu, ker še takrat nadzorujejo, kako so videti, skrbijo za izvedbo, se sprašujejo, če ugajajo in celo sodijo sebe od zunaj.

Moška popolnost pa se pogosto pokaže kot pritisk uspešnosti in pri moškemu želja pomeni usposobljenost, samozavest, uspeh, zanesljivost, ko pa spolni odnos postane čustveno obremenjen, pa se moški lahko počutijo, kot da jih ocenjujejo. Zato se lahko erotično zaprejo, vendar ne zato, ker bi želja poniknila, temveč zato, ker nočejo, da jim pri tem spodleti.

Dolgotrajni odnosi pomenijo ustvarjanje bližine, skupne rutine, skupnega koledarja, skupnih odgovornosti, tudi skupne utrujenosti … Čez čas partnerji postanejo sodelavci, skrbniki, upravljavci vsakodnevnega življenja in s tem zelo ljubeči, zelo varni, zelo … Neerotični. Popolnost pa samo še dodaja pritisk, da morata partnerja bolje komunicirati, si enako želeti spolnega odnosa in po njem čutiti bližino in povezanost. Tako je spolnost dobila pravila, cilje in pričakovanja za oba.

Zakaj sta komunikacija, izražanje strahov v smislu »Bojim, se, da se ti ne zdim več privlačen/a« in želja pomembna za odnos partnerjev na vseh nivojih?

Komunikacija je način, kako skupaj uravnavamo varnost in če strahovi in želje niso ubesedene, telo zapolni vrzel z zgodbo o nevarnosti na način “Nisem več zaželen; če bodo videli, kaj resnično želim, me bodo obsojali; moje potrebe so prevelike ali celo nenormalne.” Neizražen strah vodi v nadzor ali umik v smislu ljubosumja, kritike, spolnega umika, prekomernega prilagajanja; hkrati pa erotična povezava zahteva tudi čustveno tveganje. Glasno izražanje strahu strah premakne iz nevarnosti v dialog, nezavedne želje in potrebe pa z govorom prestavimo v predzavedno, ki pa se šele po tem prehodu lahko ozavesti in pride do spremembe, saj si partnerja z govorom ne izmenjujeta le informacij, ampak skupaj uravnavata strah. Zato lahko rečemo, da tišina izolira, komunikacija pa povezuje. In tako je tudi z željo, saj želja umre, ko poskušaš brati misli partnerja in ko privlačnost medsebojno ne komunicira več, partnerja pričneta izvajati, namesto, da bi se povezovala: oblačiti se za odobritev, inicirati spolnost, da se izogneta zavrnitvi, umikati se, da zaščitita ego. To ustvarja vljudno distanco, kar pa je nasprotje intime.

Aleksander Lavrini. Foto: Klemen Razinger

Zakaj je zmožnost, da partnerju rečemo »Tole mi danes ne ustreza,« v resnici dejanje zaupanja in ne zavrnitve?

Ko to rečemo partnerju, to ni umik ljubezni, temveč izraz varnosti in iskrenosti, saj iskrenost obstaja le tam, kjer se ne bojiš zavrnitve. Te besede torej pomenijo, da si partnerja zaupata, da zaradi izrečenega nihče ne bo kaznovan ali pa celo ostal brez ljubezni. Tišina je poslušnost, govor pa zaupanje. Se pa, seveda, zgodi, da se nekateri tako bojijo zavrnitve, da ne vztrajajo pri tveganju spregovoriti.

Tako se prične pretvarjanje in odmikanje ter končno – 'negovorjenje'. Dobro je poznati razliko med zavrnitvijo: ‘Ne želim si te’ ali ‘Nisi dovolj’ in mejo: ‘Tega si ta trenutek ne želim’ ali ‘Moje telo sedaj potrebuje nekaj drugega.’ Meje torej pomenijo skrb zase in v zdravih partnerstvih se meja in zavrnitev ne zlivata.

PREBERITE ŠE -> Izogibanje spolnosti: kje so razlogi in kako naj se par spopade s težavo

"Ranljivost je nova viagra," še izpostavlja Perelova. Se strinjate? Kako ranljivost pri postavljanju meja dolgoročno okrepi spolno privlačnost?

Dobro je vedeti, kako ranljivost v tem kontekstu pravzaprav deluje, saj Perelova pravi, da ranljivost ponovno odpira radovednost, ranljivost razkriva notranji premik, ta premik pa je erotičen. Ko nekdo pokaže negotovost ali hrepenenje, ga partner lahko vidi kot živo osebo in ne funkcijo, in ta živost je lahko zelo privlačna. Ranljivost spolno privlačnost okrepi na način, da če nekdo tvega in reče: “Želim si te”, posredno preneha loviti potrditve, saj želja raste, ko jo prevzamemo in je ne skrivamo. Ranljivost odstrani potrebo po manipulaciji ali umiku, ki pa sta ubijalca libida, hkrati pa ranljivost naredi željo varno in ustvarja erotično napetost.

Kje pa so meje? Nenazadnje je ranljivost lahko tudi orodje manipulacije …

Ranljivost ustvari prostor, da si partnerja porazdelita odgovornost, manipulacija pa premesti odgovornost na drugega, tako da tisti, ki se že na začetku odnosa neiskreno prikazujejo kot ranljivi in s tem zavajajo drugega, le-tega obsodijo na propad. Primer manipulativne ranljivosti so besede kot: “Poglej, kako trpim zaradi tebe”, “Če bi me imel rad, bi …”, zato moramo takoj, ko zaslišimo te besede, postaviti mejo in s tem sporočiti, da je za čustvene odzive na dogodke, ki sicer lahko prihajajo od zunaj, odgovoren vsak sam, saj drugače ranljivost ni več del intime, temveč sredstvo nadzora.

Zakaj je pomembno, da si partnerja med vsemi obveznostmi vzameta čas za intimnost? Tudi takrat, ko recimo eden od njiju »ni razpoložen«.

Intimnost je del zdravega partnerskega življenja, tako da mora tudi intimnost biti del partnerskega in ljubezenskega odnosa, saj se partnerja s tem približujeta in utrjujeta čustveno povezavo. V času, v katerem smo sedaj, je hitrost sveta neprimerno večja, kot je bila pred milenijci in generacijo Z.

Ni bilo socialnega pritiska, pritiska družbenih omrežij, ki so telo spremenila v projekt, delovnih zahtev, hkrati pa intimnost ne pomeni vedno spolnega odnosa, temveč lahko pomeni zapeljevanje na čustvenem nivoju, dotike, smeh, pogovore, kar pa ob pravi količini nečesa naštetega vodi v izpopolnjujoč spolni odnos in se ta zgodi tudi takrat, ko nekdo “ni razpoložen”.

Kakšno vlogo imata humor in smeh v spolnem življenju?

Humor in smeh imata veliko večjo vlogo, kot si ljudje običajno priznajo, saj nista samo dodatek spolnemu življenju, ampak sta pravzaprav lahko osnovna temelja spolnega življenja. Nekateri strokovnjaki humor vidijo kot enega najmočnejših napovedovalcev vzdržljive, zadovoljive in dolgoročne erotične povezanosti, saj smeh razoroži sram, ki pa je največji sovražnik libida. V spolnem življenju smo zelo intimno izpostavljeni na način, da smo goli, da smo nepopolni, nepredvidljivi, glasni … Če nas je sram, se zakleneta doživljanje in telo, smeh pa pravzaprav raztopi ta sram.

Smeh znižuje nivo kortizola in aktivira parasimpatični živčni sistem, kar je podobno stanju, ki je potrebno za spolno vzburjenje. Nekateri terapevti pravimo, da so pari, ki se lahko smejijo med spolnim odnosom, pari, ki se počutijo varne. Varnost pa je lahko zelo erotična. Humor lahko tudi premakne spolni odnos iz predstave v igro in prekine urok nepristnosti v občutke, ko smo se kot otroci igrali spontane igre.

PREBERITE ŠE -> Psihoterapevtka dr. Alja Fabjan: Partnerju moramo dati navodila za uporabo

Bo lahko kdajkoli karkoli nadomestilo pristen dotik? Kaj je bistvo dotika med partnerjema?

Dotik je jezik pred jezikom in je v svoji primarni obliki jezik prisotnosti, saj dotik sporoča, da smo tam. Z dotikom se je začelo tudi naše življenje, ko je mama s svojim telesom našemu telesu sporočila, da se lahko počuti varno. Zato je dotik tako pomemben tudi, če ni cilj dotika spolni odnos. Eden največjih nesporazumov je ravno ta, da je dotik v nekem trenutku samo zato, da bi prišlo do ‘nečesa’. Ko je dotik ciljno usmerjen za spolni odnos, se telo napne, ko pa je dotik prisoten za stik, pa se telo odpre, saj takrat dotik sporoča, da nekoga vidimo, opazimo in da za nas obstaja, kar pa je temelj intime.

Menim, da se dotika ne bo dalo nadomestiti, saj dotik ohranja vez tudi, ko odpovedo besede. Hkrati pa ob intimnosti ohranja erotični potencial brez pritiska, ker si naša telesa zapomnijo dotik tudi dolgo potem, ko so besede pozabljene.