Kako bi ocenjevali preventivno vedenje Slovencev, še posebno če ga primerjamo z aktualnimi dogodki v ZDA, kjer se mnogo ljudi javno priduša, da pomeni nošenje mask kratenje njihovih pravic?

V prvih mesecih epidemije, marca in aprila, je bil odnos Slovencev do zaščitnih ukrepov, ki so potrebni za preprečevanje epidemije, res na zavidljivi ravni. Ljudje so priporočila spoštovali, se zavedali, zakaj je treba vzdrževati razdaljo, zakaj je pomembno razkuževanje, čemu so namenjene maske. Sledilo je obdobje, ko se je število okužb začelo manjšati, ukrepi sproščati. Doslednost upoštevanja ukrepov se je zato bistveno zmanjšala. V začetku junija je veliko ljudi menilo, da so bili pretirani. Na srečo se je ta odstotek v zadnjem obdobju zmanjšal. Obstaja pa določeno število ljudi predvsem med 17. in 35. letom, ki se jim ukrepi zdijo nepotrebni, in pomenijo povečanje tveganja za širjenje bolezni, saj so najbolj socialno dejavni. Kar se tiče Američanov: njihova epidemija poteka hkrati z nemiri, povezanimi z ubojem temnopoltega Georgea Floyda. Tam so okoliščine specifične, tudi njihov predsednik oddaja zelo ambivalentne vibracije. ZDA nikakor niso država, po kateri bi se bilo pametno zgledovati. 

Epidemiologi se trenutno spopadajo z velikimi težavami, povezanimi s tem, da pozitivni na covid-19 ne želijo povedati, s kom so bili v stiku. S tem jim onemogočajo delo in vplivajo na širjenje okužbe, saj potencialno okuženih ne moremo dati v karanteno in s tem širjenje okužb zamejiti. 


Kako se valova po širjenju in preglednosti razlikujeta? Smo se od prvega kaj naučili?

Z odprtjem meja smo imeli v drugi polovici junija precejšnji vnos covida-19 iz bivših jugoslovanskih republik, kjer je bila epidemiološka slika bistveno slabša kot v Sloveniji. Tako se je povečalo število okuženih, ki so pomenili žarišča širjenja. V zadnjih 14 dneh vnosi iz drugih držav niso problematični, je pa občutno širjenje znotraj Slovenije in s tem vzpostavljanje novih žarišč. Eno od njih je zdaj gotovo v Hrastniku. Problematičen je bil tudi dom starejših v Vipavi, a so se razmere tam umirile. Precejšnje žarišče je v Prekmurju. 

Epidemiologi se trenutno spopadajo z velikimi težavami, povezanimi s tem, da pozitivni na covid-19 ne želijo povedati, s kom so bili v stiku. S tem jim onemogočajo delo in vplivajo na širjenje okužbe, saj potencialno okuženih ne moremo dati v karanteno in s tem širjenje okužb zamejiti. Kaj smo se naučili od prvega vala? Predvsem smo zelo hitro pozabili, kaj se je dogajalo. Številni so še vedno prepričani, da se prav njim ne more nič zgoditi, da sodijo v skupino, pri kateri bo okužba potekala blago ali celo brez simptomov. 

Številni so žal še vedno prepričani, da se prav njim ne more nič zgoditi, da sodijo v skupino, pri kateri bo okužba potekala blago ali celo brez simptomov. Foto: Uroš Hočevar

Na družbenih omrežjih je veliko komentatorjev, ki trdijo, da ne poznajo nikogar, ki bi zbolel.

Nedvomno je zbolelo veliko ljudi. Nekaj se jih je javno izpostavilo, večina pa o tem noče govoriti. Komentarji »saj nihče nikogar ne pozna« so zato na trhlih nogah. Ljudje zbolevajo, tudi mlajši. Podatki nam kažejo, da bolezen ne prizadene samo dihal, da lahko v kasnejši fazi pušča še številne druge posledice, ki lahko tudi pri blagem poteku akutne bolezni pozneje pomembno vplivajo na kakovost življenja. Ne smemo pozabiti, da imajo mladi in zdravi, ki se počutijo varne, starše, stare starše. Morda imajo v svoji okolici koga, ki je imunsko oslabljen, ima kronične bolezni. Če bodo zboleli prav ti, njihov potek bolezni gotovo ne bo nujno lahek. 


Želja po cepivu je velika. Raziskovalci oxfordske univerze so nedavno s farmacevtskim podjetjem AstraZeneca razglasili rezultate prve in druge faze preizkušanja cepiva, ki naj bi bilo, kot so pokazali poskusi na rezus makakih, varno. A naslednja faza, ki trenutno poteka, kaže, da približno tretjina ljudi, ki so prejeli cepivo, čuti zmerno do hudo mrzlico, utrujenost, glavobol, slabo počutje in/ali vročino, zato mora uživati paracetamol. Kako pomembna je varnost cepiva?

Želja po učinkovitem cepivu je nedvomno velika, a ob njej ne smemo pozabiti, da mora biti učinkovito in varno. Običajni razvoj cepiva traja več let, tudi do deset. Potem šele lahko z gotovostjo rečemo, da je ustrezno glede na varnost in učinkovitost. V tem trenutku lahko govorimo o tem, koliko je cepivo proti covidu-19 zmožno sprožiti imunski odziv pri posamezniku. Lahko govorimo o tem, koliko je bilo učinkovito v prvi fazi preizkušanja. Lahko govorimo o nekaj neželenih učinkih, ki so povezani z aplikacijo cepiva. A podatkov o dolgoročni varnosti še nimamo. Postopek pridobivanja cepiva skušamo strniti v leto in pol, a o tem, kako se bo izkazalo na večjem številu ljudi, bomo lahko govorili šele, ko se bo v raziskavo vključilo več deset tisoč ljudi. Vsekakor je treba počakati od tri do šest mesecev, da se preveri, ali se po cepljenju pojavijo kakršni koli zakasneli stranski učinki, kot jih opazimo tudi pri posameznikih, ki so covid-19 preboleli. Poročajo o utrujenosti, nevroloških težavah. Na vse to je treba biti pozoren tudi pri cepljenju, zato je trenutno o pravi učinkovitosti in varnosti cepiva še prezgodaj govoriti. 

Slovensko zdravstvo že v normalnih razmerah deluje na robu zmogljivosti. Ne želimo si, da zaradi povečanega števila bolnikov s covidom-19 drugi ne bi mogli pravočasno do ustrezne zdravniške oskrbe. 

Pogovarjava se 22. julija. Kakšno je trenutno realno stanje na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja?

Trendi te dni ne vzbujajo velikega optimizma. Število okuženih je naraslo, kar pomeni, da bo v naslednjih sedmih dneh več bolnih prišlo v bolnišnice. Delo trenutno poteka normalno, tako na oddelku, kjer se zdravijo bolniki s covidom-19, kot tudi na drugih. Problemi, s katerimi se spopadamo, niso povezani s pomanjkanjem ventilatorjev, postelj, zaščitne opreme; tega imamo na srečo zadosti. Večja težava je seveda v pomanjkanju kadra. Slovensko zdravstvo že v normalnih razmerah deluje na robu zmogljivosti. Ko se potrebe povečajo, je bistveno ločiti tisti kader, ki dela z bolniki s covidom-19, od onega, ki skrbi za preostale. Prav zato poudarjamo, kako zelo pomembno je skrbeti za čim manj okuženih. Ne samo zaradi njih samih, za bolnike s covidom-19 bomo že poskrbeli, ampak zaradi drugih, ki prav tako potrebujejo zdravljenje v bolnišnicah, diagnostične preiskave. Ne želimo si, da zaradi povečanega števila bolnikov s covidom-19 drugi ne bi mogli pravočasno do ustrezne zdravniške oskrbe.