Kolikšne so normalne vrednosti sladkorja v krvi?

Normalne vrednosti glukoze v krvi so še vedno od 3,5 mmol do 6,5 mmol/liter. Pričakovane vrednosti pa so bolj ohlapne: pri starejših že pričakujemo motnje presnovnega sistema, ki jih najdemo ob sočasnih vnetjih ali drugih boleznih. A tudi v tem primeru, upoštevaje druge bolezni, moramo zdraviti ob vrednostih na tešče nad 7,5 mmol/liter in po jedi nad 10 mmol/liter. Ko se bolezen pozdravi in se vrednosti sladkorja normalizirajo, predlagamo dieto dalje kljub na videz povsem normalnemu sladkorju vsaj na tešče.

Kateri so najpogostejši bolezenski simptomi, ki jih lahko prepoznamo, in dajo slutiti povišan krvni sladkor?

Jasnih znakov ni ob blagem povišanju – mogoče utrujenost ali zaspanost po kosilu, pogostejša vnetja urotrakta. Šele pri visokih vrednostih glukoze (trikrat povišane in več) se javijo znaki kot so žeja, hujšanje, motnje vida, oslabelost in podobno.



Do katerih zapletov lahko vodi dolgotrajno zvišana vrednost krvnega sladkorja?

Hitri zapleti, kot je hipoglikemija in padec sladkorja, so redki in jih večinoma bolniki rešijo sami. Problem so dolgotrajno povišan sladkor in kronični zapleti v progresu: okvara drobnega ožilja v očeh in ledvicah, okvara živčevja po vsem telesu (tudi tistega, ki skrbi za delovanje srca in notranjih organov), okvara večjih žil (možganske in srčne kapi, zapore ožilja kot tromboze in embolije) – skoraj ni organa, ki ne bi bil poškodovan ob povišanem sladkorju in neurejeni bolezni.

Kako se razvijeta sladkorni bolezni tipa 1 in 2?

Diabetes tipa 1 je tipična bolezen, kjer je hormona inzulina premalo (trebušna slinavka ga ne tvori) in je potrebno nadomeščanje v obliki injekcij. Tipični diabetes tipa 2 pa je stanje, kjer je hormona vsaj v začetku dovolj, a ni učinkovit zaradi drugih motenih procesov presnove (v jetrih, mišicah, maščobnem tkivu, črevesu, ledvicah). Šele kasneje, ko se trebušna slinavka izčrpa, potrebujejo taki bolniki inzulin – prej pa vrsto drugih zdravil, tako v tabletah kot injekcijah (inkretinska terapija).

Kateri so ukrepi za urejen krvni sladkor?

V osnovi sta ukrepa dva: večja poraba sladkorja, kar pomeni dovolj zdravega gibanja, vsaj trikrat tedensko uro in pol neke aktivnosti in na splošno zdravo življenje. Drugi ukrep je zdrava prehrana, dovolj balastnih snovi in uravnotežena prehrana (razmerje vnosa kalorij in porabe, predvsem glede škrobnih živil). Škrobna živila (kruh, krompir, makaroni, moka, sadje) so zelo kalorična in če ni dovolj učinkovite porabe, jih je treba omejiti pri vnosu na denimo 30 odstotkov vrednosti obroka po kalorijah. Včasih je to res malo, saj 2 breskvi ali 15 češenj ali 3 slive že zadostujejo za eno uro likanja ali manjši sprehod.

Krvni sladkor je nujen za ravnotežje procesov v telesu; povišane vrednosti okvarijo žilne stene, pospešijo aterosklerozo, okvarijo drobna živčna vlakna in ovojnice, motijo (pospešijo) strjevanje krvi, z vezavo na beljakovine sprožijo nabiranje napačnih snovi v tkivih – nasprotno so nizke vrednosti lahko zelo neprijetne, a izjemno redko nevarne.