Resda se postenje z namenom razstrupljanja telesa izvaja že na tisoče let, a sodobna medicina od ledvičnih in jetrnih bolnikov terja več previdnosti. Tudi klistir, ki naj bi odstranil bakterije in strupe iz debelega črevesa ter s tem odpravil zdravstvene težave – od alergij in kronične utrujenosti do aken –, naj bi uporabljali samo pri sicer zdravih ljudeh pod zdravniškim nadzorom. Seveda obstajajo dobri razlogi za občasno klistiranje (denimo zaradi izpraznitve črevesja pred kolonoskopijo), toda razstrupljanje ne sodi mednje, saj se celice v želodčno-črevesnem traktu tako in tako obnavljajo na dva do tri dni, zato se strupi dejansko ne morejo nakopičiti. Proti klistiranju govorijo tudi drugi razlogi. Srčni utrip lahko postane neenakomeren, srčna frekvenca in krvni tlak se lahko znižata. Klistiranje včasih povzroči akutne težave, denimo divertikulitis (vnetje žepka v stenah debelega črevesa) ali sindrom razdražljivega črevesa. Obstaja nevarnost predrtja ali okužbe. Pogosto klistiranje lahko povzroči leno črevo, kar pomeni, da ga je treba opravljati redno (odvisnost).

Razstrupljevalni organ
Človeški razstrupljevalni organ številka ena so nedvomno jetra. Večino časa predelujejo hranila, ki jih prinaša kri. Zagotavljajo tudi, da ustrezna hranila prispejo v tiste dele telesa, ki jih potrebujejo, in jih po potrebi črpajo iz lastnih zalog. Predelava pa vključuje tudi odstranjevanje škodljivih snovi. V ta proces je vključeno razstrupljevanje krvi. Jetra namreč okoljska onesnaževala, bakterijske toksine in rastlinske obrambne izločke pretvarjajo v manj škodljive snovi, ki se nato skozi ledvice izločijo s sečem. Jetra so izjemen organ tudi zato, ker so sposobna obnavljati svoje tkivo. Celo če ga izgubijo 75 odstotkov, so zmožna popolne regeneracije v nekaj tednih. A kljub izjemni sposobnosti samoobrambe jih lahko dolgotrajno izpostavljanje škodljivim snovem trajno okvari. Pojavi se brazgotinjenje okvarjenega jetrnega tkiva, čemur pravimo jetrna ciroza. Njen najpogostejši vzrok je alkoholizem.



Skrb za zdrava jetra
Znanstvena publikacija Cell Metabolism je v začetku lanskega leta objavila izsledke raziskave, v kateri so švedski raziskovalci deset debelih posameznikov z zamaščenimi jetri dva tedna preizkušali z nizkohidratno dieto brez zmanjšanega vnosa energije. Že po treh dneh so se dramatično zmanjšali nekateri kazalci vnetja, po dveh tednih pa so opazili izrazito zmanjšanje nastanka novih maščob v jetrnih celicah in s tem manj maščobe v jetrih in trigliceridov v krvi, povečano koncentracijo ketonskega telesca beta-hidroksibutirata (kar kaže na oksidacijo oziroma uporabo maščobnih kislin) ter ugodne spremembe mikrobiote s povečano koncentracijo folne kisline.
A skrbeti za čim manjše obremenjevanje jeter s pravilno prehrano je le eden od načinov razstrupljanja telesa, ki pa naj ne postane enkratni dogodek v letu, temveč način življenja. Drugi je seveda gibanje. Bolj smo aktivni, bolj gibčni, srčno-žilno vzdržljivi postanemo in pozitivno vplivamo seveda tudi na našo mišično-kostno gostoto. Čeprav vse to nekako že vemo, je izgovor o pomanjkanju časa vedno sila priročen. Le kje naj najdem čas, da se odpravim v telovadnico? Ne skrbite, že hoja lahko naredi veliko dobrega za vaše zdravje.

Hoja za zdravje
Ozrite se na svoje dnevne dejavnosti in poglejte, kaj bi lahko črtali. Morda lahko izpustite kakšno televizijsko oddajo? Zaželeno je, da vse dni v tednu hodite 20, 30 minut tako hitro, kot le zmorete. Vsekakor vztrajajte. Na začetku boste gotovo zadihani, a to še zdaleč ni priložnost, da odnehate. »V relativno kratkem času si telo reče: Hej, ta človek nekaj hoče!« je za revijo Ona povedal ameriški kardiolog na kliniki Mayo Robert Scales, dr. med. »Prav, mu bom odprlo tiste zaprte kapilare. In kar naenkrat jih je več, kri gre tja, kamor mora. Takrat se ti zdi, da vadba postane lažja. Nisi več tako zelo zadihan, srcu pa pošiljaš signale: Hej, srce, ni se ti treba več tako gnati! Kajti če odpreš več cest, je prometnih zamaškov, ki povzročajo staranje arterij, manj. Čez čas se začnejo izločati tudi snovi v možganih, t. i. spodbujevalci dobrega počutja, ki nam dajo vedeti, da ne samo da vadba ne sme biti naporna, temveč lahko v njej celo uživamo. Adrenalin reče srcu, naj bolj močno bije, da bo več krvi zapustilo srce, arterije se odprejo, promet je hitrejši. Zato se je treba ritmično gibati več kot deset minut v kosu, skupno pol ure na dan, vsak dan.« Čeprav smo ljudje običajno vsaj do konca meseca še trdno prepričani, kaj vse bomo v novem letu naredili bolje in drugače, nam velikokrat ne uspe. Zadamo si preveč naenkrat in nato klonimo v obupu. A resnično ni treba veliko. Počasi in z majhnimi koraki je mogoče priti zelo daleč.