Dejavniki tveganja za njegovo pojavnost so gastrointestinalne težave, sedeče življenje, težko fizično delo, starost. Pri hemoroidih, tako kot pri krčnih žilah na nogah, ima velik vpliv tudi dedna obremenjenost. Verjetnost nastanka jeobenem povezana z debelostjo, nosečnostjo in poporodnim obdobjem, torej s stanji, pri katerih se pojavi v trebuhu zvišan tlak (zaprtje, kašelj, dvigovanje bremen), ter povišanim krvnim tlakom. Če zaužijemo premalo tekočin in vlaknin, nas pri odvajanju blata lahko napenja. Pri ženskah z menstruacijo lahko zadrževanje vode v telesu povzroči zaprtje. Oboje vpliva na nastanek hemoroidov. Ne smemo pa pozabiti na našega velikega sovražnika, in sicer sodobni sedeči način življenja.
Eni bolj težavni, drugi manj
Težave nam lahko povzročajo oboji, notranji in zunanji. Hemoroidi so namreč razširjeni venski pleteži v predelu zadnjika, v njih se pojavi zastoj venske krvi. Kadar so spremenjene vene v zadnjikovem kanalu, govorimo o notranjih hemoroidih, pri zunanjih pa so spremenjene vene pod analnim sfinktrom – mišico, ki zapira zadnjik. Notranji hemoroidi lahko zdrsnejo skozi zapiralko in štrlijo iz zadnjika, izpadejo skozenj – prolabirani hemoroidi. Pri notranji hemoroidalni bolezni akutni napad navadno ne povzroča bolečine. Občutiti je mogoče neugodje, otekanje, tiščanje navzdol, občutek nepopolne izpraznitve in drugo. Notranjo hemoroidalno bolezen najpogosteje spremlja krvavitev iz zadnjika (notranji hemoroidi je najpogostejši vzrok krvavenja iz analnega kanala!). Stopnja krvavitve je zelo različna. Lahko je opazna le sled krvi na toaletnem papirju ali pa je okrvavljena celotna straniščna školjka, vendar takšna krvavitev praviloma ne ogroža bolnika. Simptomi se navadno poslabšajo pri odvajanju. Neredko se ob njih pojavlja nadležen srbež zadnjika, ki ga ponavljajoče se brisanje samo še poslabša.
Oteklina in bolečina
Zunanji hemoroidi so veliko hujša nadloga. Običajno nastanejo hitro, pojavi pa se tudi boleča, čvrsta in napeta oteklina, katere premer je lahko celo več centimetrov. Ne samo da je boleča na otip, onemogoča celo sedenje. Hemoroide, ki so napolnjeni s krvjo, imenujemo trombozirani hemoroidi. Neredko se predrejo sami, iz njih se izlije kri, mogoči so tudi krvni strdki. Pri zunanji hemoroidalni bolezni se ob robu zadnjika nenadoma pojavi ena zatrdlina ali več (tromboza zunanjih hemoroidov), kar zelo boli. Bolečina je stalna in ni povezana z odvajanjem blata.
Štiri stopnje
Bolezen pri vseh ljudeh ne poteka enako. Običajno so motnje povezane z obsegom izstopa notranjih hemoroidov. Glede na to obstajajo štiri stopnje. Na prvi so hemoroidni vozli nekoliko povečani, in čeprav ne izstopajo, lahko krvavijo. Pri drugi stopnji izstopijo, kadar se bolnik napreza, denimo pri odvajanju blata. Takrat so hemoroidi vidni tudi od zunaj. Po prenehanju naprezanja se vrnejo v analni kanal. Tretjo stopnjo bolezni označuje dolgotrajni prolaps, četrto pa, ko so zaradi izrazitega venskega zastoja ves čas v prolapsu. Ni jih mogoče ročno prestaviti v analni kanal, zelo pogosti so tudi zapleti s krvavenjem, ukleščenjem in vnetjem.
Neslavna zlata žila
Čeprav vsaj eden od dveh odraslih doživi akutni hemoroidalni sindrom, se ga veliko ljudi še vedno sramuje. Obstajajo nasveti, ki pomagajo, da se pojavlja čim redkeje. Ti so: pijte dovolj tekočine in v prehrano vključite veliko vlaknin, ki so v polnozrnatih izdelkih, svežem sadju in zelenjavi. Izogibajte se pikantnim jedem in večjim količinam kave in alkohola. Skušajte se redno in kratkotrajno iztrebljati; med odvajanjem ne pritiskajte in se ne napenjajte. Ne dvigujte težkih bremen. Izogibajte se nošenju tesnih oblačil. Redno skrbite za osebno higieno, a se izogibajte suhemu in odišavljenemu toaletnemu papirju. Redno telovadite (vendar ne kolesarite in jahajte, kadar imate težave) in se izogibajte dolgotrajnemu sedenju. Ko več ur sedite, vmes naredite krajši sprehod. Predel hemoroidov vzdržujte čist in suh. Če se stanje ne izboljša v nekaj dneh, se posvetujte z zdravnikom.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: