Emmanuel Macron je sredinski liberalec in izrazit podpornik Unije, ki je v svoji kampanji napovedal zmanjšanje porabe javnih sredstev za okoli 60 milijard evrov in znižanje ravni brezposelnosti pod sedem odstotkov. Obljubil je poenostavitev delavskih zakonov in večjo zaščito samozaposlenih ter spremembe v osnovnem šolstvu in prenovo gospodarstva ter infrastrukture. Zavzel se bo za krepitev enotnosti med Francozi in odpravo delitev med njimi. 



Toda mnogi opozarjajo, da Macron, s katerim se je ob zmagi veselila tudi 24 let starejša žena in nova prva dama Francije Brigitte Trogneux, v resnici ni bil prva izbira številnih tistih, ki so volili zanj, glasovali so namreč zgolj proti skrajni desničarki Le Penovi, opozarjajo analitiki in poudarjajo, da je pred novim predsednikom, ki je z 39 leti najmlajši v francoski zgodovini, izjemno zahtevna naloga. Velik izziv ga čaka že junija na parlamentarnih volitvah, kjer naj bi si Macronov En Marche! (Naprej!) izboril absolutno večino – a če mu ta ne uspe, bo njegova predsedniška vloga obstala zgolj na protokolarni ravni, napovedani ukrepi pa bodo splavali po vodi. Dober izid naj bi uspel Nacionalni fronti, za katero je v nedeljo glasovalo kar 11 milijonov volivcev, največji poraz pa se obeta socialistom, ki so razočarali tudi med predsedniškimi volitvami, podobno kot še ena sicer uveljavljena francoska stranka, republikanska.



Kakor koli že, Macron je prepričan, da si bo v prihodnjih petih letih na svojo stran priboril zaupanje tudi nejevernežev, tako je v nedeljskem nagovoru naslovil privržence Le Penove: »Storil bom vse, kar je v moji moči, da ne boste imeli več razloga, da bi glasovali za skrajno stranko.« Novemu francoskemu predsedniku sta čestitala tudi slovenski predsednik vlade Miro Cerar in predsednik države Borut Pahor, oba sta poudarila pomen Macronove zmage za prihodnost Evrope.