David Foenkinos: Zelo dobro poznam ženske, pri njih sem izredno uspešen

»Da bi razumel, kako močno lahko prestraši priložnost, moraš prej preživeti leta v niču,« zapiše v eni izmed svojih knjig. Pisatelj, ki ga je čez noč presenetil svetovni uspeh, se je nanj toliko privadil, da ga ideja o slavi ne plaši več. Zgodbe piše, ker brez pisanja ne zmore, a jim hkrati ne pripisuje večjega pomena. Ti drobci nezavednega razumevanja krhkih človeških odnosov in nepredvidljivih čustev se rojevajo spontano, zunaj meja razumskega.

Pri založbi Totaliteta je pred kratkim izšel prevod vašega romana Delikatno. Knjiga je požela ogromen uspeh v Franciji in drugod. Kaj je ljudi tako pritegnilo na tej zgodbi o ženski, ki izgubi moža, nato pa znova najde ljubezen?

Prej sem napisal že sedem knjig, a brez uspeha, zato res ne vem, zakaj je bila ta tako dobro sprejeta. Nekoč mi je eden od novinarjev dejal, da ima vse potrebne sestavine, da postane uspešnica. V redu, zakaj me ni nihče že pri prvi obvestil o teh sestavinah? Morda ljudi privlači delikatna situacija, v kateri se znajdeta protagonista, kombinacija drame in humorja. Nekaj mora biti, ob izidu je bil roman kar 18 mesecev najbolj prodajana knjiga v Franciji, prodanih je bilo več kot milijon tristo tisoč. To je bilo, po pravici povedano, precej čudno zame. Kar naenkrat sem dobil prestižne nagrade, dobre kritike literarne stroke, nato se je knjiga še odlično prodajala. Od takrat sem napisal kar nekaj knjig, ki so bile lepo sprejete. Nekatere med njimi imajo težjo zgodbo, v njih je več tragike.

Ko sem bil star šestnajst let, sem bil bolan. Preživel sem operacijo na srcu, zato vem, kako je biti blizu smrti in se nato vrniti v življenje. 

Kot je Charlotte, zgodba o Judinji Charlotte Salomon, ki se je z umetnostjo spopadala z grozo nacizma in ustvarila edinstveno delo Življenje? Ali Teater?

Da, ta knjiga mi je od vseh, ki sem jih napisal, najljubša. A Delikatno je bila tista, ki je spremenila moje življenje, dala mi je ogromno svobode. Zaslužki, ki sem jih kar naenkrat začel prejemati, so mi omogočili, da lahko še naprej pišem. Takrat sem bil star 35 let, brez denarja, saj veste, kako je to. Meni je sicer vseeno za denar, svetu pa ni, od nečesa moraš živeti. Zame denar pomeni svobodo, da sem lahko le pisatelj, nič drugega. Dobro, vmes tudi režiram in delam filmske projekte, a vse to počnem z veseljem.

Po knjigi Delikatno ste posneli tudi istoimenski film.

Knjiga je postala uspešnica, medtem ko smo snemali film. A dogodki so se neverjetno ujeli, ko je Audrey Tautou sprejela vlogo Natalie, knjige ni še nihče poznal. Že to je bil čudež, da je Audrey rekla ja, v tistem času je prejemala po sto scenarijev, posnela pa le en film na leto. A všeč ji je bila nenavadna zgodba, z njeno privolitvijo pa smo dobili tudi denar, s katerim smo lahko začeli snemati. Nato je med snemanjem izšla prva izdaja knjige in kar naenkrat so jo vsi brali.

Kako težko je prirediti scenarij po knjigi, ki ste jo napisali sami? Filmske adaptacije so znane po tem, da v njih radi kaj izpustijo ali spremenijo, kar jezi zagrizene knjigoljubce. Priznam, mene takšne spremembe vedno vržejo iz tira!

Kdor prebere knjigo, si v glavi ustvari svoj film, zato ga bo dejanski film verjetno razočaral. Nemogoče je, da bi se podobi natančno ujemali! Lani sem režiral film, ki ne temelji na eni izmed mojih knjig, kar je bilo zame precej nenavadno. Kar nekaj filmov obstaja, ki smo jih posneli po mojih knjigah, nekateri so dobri, drugi spet ne tako zelo. V resnici mi je precej vseeno! Nisem navezan na to, kar ustvarim, včasih je izdelek boljši, drugič slabši. Seveda sem bolj zadovoljen, če nekaj dobro naredim, a se ne obremenjujem, tudi če na koncu ne uspe. Veliko ljudi me je po izidu filma Delikatno vprašalo, zakaj za vraga sem za vlogo Natalie izbral Audrey Tautou, če je Natalie vendar svetlolasa. Prosim, nikjer nisem niti enkrat napisal, katero barvo las ima Natalie, ne vem, zakaj ljudje tako mislijo. Ampak takšna je moč domišljije, stvari, ki niso resnične, spremeni v dejstva. Ko sem pisal scenarij za Delikatno, sem spremenil veliko stvari, pravzaprav sem še enkrat napisal zgodbo. Filmu sem dodal najboljšo prijateljico, ker sem potreboval nekoga, s katerim se bo Natalie pogovarjala o čustvih, v knjigi to lahko preprosto napišem.

O ženskah rad pišem, ker imam rad ženske, in to ne v umazanem pomenu. Rad jih imam za prijateljice in rad se z njimi pogovarjam o vsem. 

Kaj vam je bliže, vloga pisatelja ali režiserja?

Če bi moral izbrati, bi izbral pisatelja, brez pisanja ne bi mogel živeti.

Nekateri pisci pravijo, da pravzaprav ne marajo samega procesa pisanja, ampak da uživajo v vlogi pisatelja. Se vi radi lotite tega, včasih mučnega, drugič osvobajajočega opravila?

Veste, to je tako, kot če si ujet v intenzivno ljubezensko razmerje. Absolutno v pisanju ne uživam ves čas, a brez v resnici ne morem živeti. Je kot strast, potrebujem ga, da preživim. Me pa včasih močno spravi ob živce!

Pisateljevanje ni bila vaša edina študijska izbira, izobraževali ste se tudi glasbeno.

Tako je, študiral sem jazz. Danes ne igram več veliko, tu in tam za svoje otroke. Dejstvo je, da nisem najbolj nadarjen glasbenik! Kadar pa ustvarjam filme, sem zelo vpet tako v proces izbire kot pisanja glasbe.

Vaše zgodbe se pogosto vrtijo okrog žensk in njihovih občutkov. Precej nenavadno za moškega, da ima tako natančen vpogled v občutljivo žensko dušo.

Zelo dobro poznam ženske, pri njih sem izredno uspešen! (smeh in odkimavanje) Veste, pravzaprav se počutim zelo blizu vsem likom, o katerih pišem. Napisal sem šestnajst knjig, nekatere govorijo tudi o moških, zato se ne morem strinjati, da dajem večjo prednost ženskam! Drži pa, da so uspešne ravno tiste, v katerih se zgodba vrti okoli njih. Prejemam veliko pisem, v katerih mi ljudje pišejo, da sem v Delikatno odlično opisal občutke Natalie, ko postane vdova, pa v resnici sam tega nisem nikoli živel. Ne gre za ženske, gre za vse okoliščine, v katere se očitno lahko vživim. Kot pisec se moraš počutiti blizu temi, o kateri pišeš, sicer je težko. V filmu je bilo zelo težko gledalca povezati z Markusom, depresivnim Švedom, ki se zaljubi v Natalie. Veliko simpatije čutim tudi do njega. O ženskah rad pišem, ker imam rad ženske, in to ne v umazanem pomenu. Rad jih imam za prijateljice in rad se z njimi pogovarjam o vsem. Mislim, da imajo vsi moški pisci tudi svoj ženstveni del.

O tem spoznanju piše tudi Virginia Woolf v znameniti knjigi Lastna soba, v kateri ugotavlja, da so knjige izpod rok tistih moških, ki v sebi ne najdejo ženskega pola, precej egocentrične. In nasprotno, ženske piske, ki jim ne uspe integrirati moške plati, zabredejo v zmedo impresij brez pomena.

Res? Zanimivo! Res ne vem, kako je meni uspelo, da sem to plat našel v sebi.

So vas med odraščanjem obdajale sestre?

Ne, imam pa brata, ki je homoseksualec! (smeh)

Res me razjezijo ljudje, ki tako radi protestirajo in pozivajo predsednika k odstopu, najraje bi jim rekel, naj malo potujejo iz države. Bil sem v Maroku; če nosečnica nima denarja, jo bodo ob porodu v bolnišnici zavrnili. Si predstavljate? 

Točno, veliko sodelujeta pri snemanju filmov. Pripravljate kakšno novo knjigo?

Ravno pred dvema mesecema je v Franciji izšla nova. Zgodba se vrti okrog dveh sester ...

Spet ženske!

Ne morem si pomagati! Torej, naslov je Dve sestri, govori pa o sestrah, ki znova zaživita skupaj, potem ko ena od njiju ostane sama s strtim srcem. Ukvarjam se z veliko projekti naenkrat, ne le s knjigami, temveč tudi s filmi in gledališčem. Zraven imam še otroke, tudi oni poberejo kar nekaj časa!

Kdaj torej pišete, za to vendar potrebujete vsaj malo miru?

Večino knjig napišem, kadar potujem. Na vlakih, letalih, letališčih ... Tam sem oddaljen od stvarnosti in težav vsakdanjika, zato se lahko popolnoma zatopim v pisanje.

Kje najdete ideje, iz katerih se nato razvijejo zgodbe?

Charlotte je nastala, ker sem odkril njena dela, ki so mi bila zelo všeč. Delikatno morda izvira iz zelo osebne zgodbe, ko sem bil star šestnajst let, sem bil bolan. Preživel sem operacijo na srcu, zato vem, kako je biti blizu smrti in se nato vrniti v življenje. Skušam pustiti domišljiji prosto pot, včasih ustvarim zgodbo, drugič spet ne. Prizor, ko Natalie nenadoma poljubi Marcusa, mi je prvi padel na pamet. Predstavljal sem si občutek, ko znova vdihneš in si popolnoma svoboden, Natalie je tako poljubila neznanega moškega, zakaj? Tako se je zgodba začela.

Menite, da se proces dogaja v podzavesti?

Absolutno. Veliko pišem in imam veliko idej, a pojma nimam, od kod pridejo. Brez dvoma ima prste vmes tudi moja podzavest. Očitno nisem edini, ki ima takšne ideje, če se toliko ljudi najde v njih!

Živite v Parizu. Kakšne so trenutno razmere v mestu in državi? V medijih je mogoče zaslediti vrsto novic o protestih, ki trajajo že od novembra, ampak saj veste, mediji nismo vedno najbolj zanesljiv vir.

Imam veliko srečo, ker so moje knjige prevedene v precej tujih jezikov, kar mi omogoča, da dosti potujem. Obenem se pogosto pogovarjam z novinarji iz različnih držav, ki pogosto sprašujejo, kakšno je stanje v Parizu, kot vi zdaj. Razumem, da je od zunaj težko presoditi, kaj se v resnici dogaja. V tem primeru se vidi, kako velika je moč fotografije. Vsi so videli podobe gorečih avtomobilov na Elizejskih poljanah in mislili, da gori Francija. Deluje strašno, a v resnici sploh ni tako grozno, kot je videti. Vse skupaj meče slabo luč na Francijo. Nekaj sobot med protesti si z družino nisem upal iz stanovanja. Skupina, ki protestira, je majhna, večina Francozov jih ne podpira. Splošno mnenje je, da bi moral Emmanuel Macron spremeniti odnos in postati bolj oster. Za ljudi, ki povzročajo nemire, je primeren zapor!

Po mojem mnenju bi ljudje, ki povzročajo izgrede, morali biti zaprti. Preprosto ne moreš hoditi naokoli in biti nasilen. Seveda ima vsak pravico do protesta, a ti ne smejo biti uničevalni in agresivni. 

Povod za proteste je bil dvig cene goriva, razlika v ceni je bila nekaj centov. Zdi se, da imajo ljudje resnično počasi vsega dovolj.

Marsikdo ne ve, da je cena bencina še vedno nižja, kot je bila do leta 2015. Strm padec cene je dosegel vrhunec leta 2016, ko je bila daleč najnižja, od takrat počasi raste. Med oktobrom 2018 in danes je rahlo padla in nato rasla, a tukaj govorimo o manj kot desetih centih na liter. Vsekakor gorivo ni največji problem! Fosilna goriva so močno povezana z onesnaževanjem, kar protestnikov sploh ne zanima. Ena stran govori o koncu sveta, druga pa o koncu meseca. Na obeh straneh so ekstremisti, zato je težko najti sredino.

Parižani smo zelo nezadovoljni, da tisoč ali dva tisoč ljudi povzroča takšne nemire. Najbolj smo razočarani nad policijo, ta bi morala končati provokacije in nemire, a jih ni. Zakaj? Ker so se bali, da bi koga ubili, kar bi očrnilo Francijo, znamenito demokratično državo. Vsaka država ima nasilne ljudi, ki izkoristijo mirne proteste, da zakuhajo težave. Živimo v svobodni državi, zato se ljudem zdi, da lahko počnejo, kar jih prime. Če bi živeli kje drugje, bi jih vojska ali policija že zdavnaj ustavila. Po mojem mnenju bi ljudje, ki povzročajo izgrede, morali biti zaprti. Preprosto ne moreš hoditi naokoli in biti nasilen. Seveda ima vsak pravico do protesta, a ti ne smejo biti uničevalni in agresivni. Svet je težaven, ni le Francija tista, ki ima težave. Spomnimo se Grčije, Španije in drugih držav, kakšne krize so bile tam. Za tujce se zdi morda Francija kot druga Švica, polna bogastva, a ni tako. Štiri milijone ljudi v Franciji zasluži premalo za preživetje, nimajo doma ali socialnega zavarovanja. Po drugi strani že dve leti nismo imeli terorističnega napada, očitno je, da je povsod veliko enot, varnost je poostrena.

Se počutite nadzorovane?

Niti ne. Terorizem nas je močno pretresel, zato je razumljivo, da smo poostrene varnostne ukrepe sprejeli kot nekaj dobrodošlega, če bodo le preprečili morebitne žrtve. Vseeno smo kot prebivalci Francije svobodni, na voljo imamo bolnišnice, šole in druge socialne ugodnosti. Veliko ljudi nima teh možnosti. Res me razjezijo ljudje, ki tako radi protestirajo in pozivajo predsednika k odstopu, najraje bi jim rekel, naj malo potujejo iz države. Bil sem v Maroku; če nosečnica nima denarja, jo bodo ob porodu v bolnišnici zavrnili. Si predstavljate?

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE