Moja rejniška družina …
Mi je dala vse, kar imam danes. Starši so me vzgajali v duhu samostojnosti, kar mi bo vedno koristilo.
Da so ljudje okoli mene drugačni, sem se zavedel, ko …
Vedno sem vedel, da nisem enak, sem se pa trudil početi čim več stvari, kot jih počnejo »normalni« ljudje.
Kljub vsem zmagam, ki jih osebe z invalidnostjo dosežemo, smo v družbi še vedno »tisti, ki ne zmorejo sami«. Včasih ti dan bolj polepša prijazen pozdrav kot petkrat ponujena pomoč za odpiranje vrat.
Obstaja kakšen dogodek iz mladostništva, ki vam je dal še posebej misliti?
Nekje pri 11 letih se mi je zgodilo, da me je punca zavrnila zato, ker se je bala, kaj bi si drugi mislili o meni. Takrat sem spoznal, da se bom verjetno moral v življenju na marsikaterem področju, ki je večini samoumevno, bolj dokazovati. Pa ne zato, ker bi bilo nujno, ampak zaradi neznanja ljudi o invalidnosti.
Če bi se rodil z obema nogama in levo roko, bi bil prikrajšan …
Za izjemna doživetja, predvsem pa ne bi spoznal nešteto ljudi, ki so mi pomagali v življenju. Mogoče brez te izkušnje ne bi verjel v dobroto.
Katere svoje osebne lastnosti bi se najraje rešili?
Verjetno pretiranih odzivov ob neuspehih. Jeza je včasih dobra, a v mejah, ko jo lahko nadziraš.
Včasih se mi sanja, da …
… brcnem v kamen in iz srca zatulim od bolečine. (smeh) Šalo na stran … Največkrat se mi sanja o paraolimpijski medalji.
Kaj vas najbolj od vsega (z)moti?
Kljub vsem zmagam, ki jih osebe z invalidnostjo dosežemo, smo v družbi še vedno »tisti, ki ne zmorejo sami«. Včasih ti dan bolj polepša prijazen pozdrav kot petkrat ponujena pomoč za odpiranje vrat.
Veliko mi pomeni, da lahko …
… s svojim zgledom pomagam drugim. Ne burno proslavljanje mojih uspehov in poveličevanje moje osebnosti. Najbolj se razveselim, ko mi ljudje povedo, da sem jih s svojimi dejanji motiviral ali da je njihov otrok našel željo po dokazovanju v športu ravno zaradi mene.
Vsakič, ko se po motivacijski krizi brcnem v rit – v nasprotju z večino to lahko storim tudi zares (smeh) –, se skobacam iz cone udobja in spet začnem slediti napredku na vseh področjih.
Za največji dosežek v življenju si štejem …
… da sem se sprejel takšnega, kot sem, in na tem gradim svoje preostale uspehe. Ponosen sem tudi na to, da sem samostojen.
Katera je najboljša odločitev, ki ste jo sprejeli?
Vsakič, ko se po motivacijski krizi brcnem v rit – v nasprotju z večino to lahko storim tudi zares (smeh) –, se skobacam iz cone udobja in spet začnem slediti napredku na vseh področjih.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: