Svetlana Makarovič, tudi znana družbena kritičarka, se je rodila leta 1939 v Mariboru. V Ljubljani je končala srednjo vzgojiteljsko šolo in leta 1968 diplomirala na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo. Nekaj časa je igrala v Mestnem gledališču, pozneje v ljubljanski Drami. Njena prva pesniška zbirka Somrak je izšla leta 1964,  a ni ostala le pri pisanju poezije in proze: uveljavila se je tudi v radijskih in lutkovnih igrah za otroke ter dramah za odrasle. Ima eno najobsežnejših bibliografij med Slovenci z več kot 300 knjižnimi naslovi. Za svoja dela je bila večkrat nagrajena. Prešernovo nagrado za življenjsko delo so ji namenili leta 2000, a jo je zavrnila. Uradno se je upokojila leta 1997.

V proznih delih je oblikovala samosvoj slog, v katerem prevladujejo živali s posebnimi imeni in premišljenimi značaji, ki imajo arhetipski motiv odhoda od doma. Veliko njenih del je bilo upodobljenih kot gledališke igre. Med njimi je največkrat igrana Sapramiška, ki je bila prvič uprizorjena 1986 in jo igrajo še danes, že leta 2012 pa je doživela 1600. ponovitev.



Nekatera dela, namenjena otrokom, so bila posneta tudi na zvočne kasete: Pekarna Mišmaš, Sapramiška, Čuk na palici, Mali kakadu, Sovica Oka. Med njenimi deli za otroke in mladino so med najuspešnejšimi še Kosovirja na leteči žlici, Mačje leto, Pod medvedovim dežnikom, Mali parkelj Malič, Veveriček posebne vrste in Mesečinska struna. Njena prva zbirka haikujev z naslovom Zima vezilja je izšla leta 2016, lani je izšla že njena druga zbirka z naslovom Naj bo poleti. Svetlana Makarovič je tudi avtorica satiričnih pesmi in zgodb za odrasle, ki jih zaznamujejo ostre izjave in komentarji, pa tudi sicer je neprizanesljiva družbena kritičarka. Za Slovenceljne je označila vse ozkosrčne, primitivne, dvolične in servilne Slovence, izpostavila pa se je tudi z izjavami proti Rimskokatoliški cerkvi. Leta 2015 se je s še trojico slovenskih pesnikov in pisateljev ob begunski krizi odzvala na postavljanje žičnate ograje na meji s Hrvaško. Del javnosti je v zadnjih letih razburila tudi s koncertom Nosil bom rdečo zvezdo na Kongresnem trgu v Ljubljani, takrat je sicer pojasnila, da ji rdeča zvezda ne pomeni simbola totalitarizma, temveč simbol združevanja, svobode in upora.