Delež cepljenih v starostni skupini 65 let in več se v zadnjih sezonah celo zmanjšuje in je v sezoni 2015/16 znašal le 10,4 odstotka. Smo daleč od zastavljenih ciljev Svetovne zdravstvene organizacije, da naj bi precepljenost starejših proti gripi znašala vsaj 75 odstotkov. 

Gripa je nevarna predvsem zaradi zapletov, ki najbolj ogrožajo starejše ljudi in kronične bolnike, saj lahko povzroči poslabšanje kronične bolezni ali celo smrt. Najučinkovitejša zaščita je cepljenje, saj lahko z njim preprečimo bolezen ali njen težji potek.

Gripa je okužba zgornjih dihal. Od enega do štiri dni po okužbi se izrazi s povišano temperaturo, mrazenjem, močno utrujenostjo, glavobolom in bolečinami v mišicah in sklepih, kasneje se tem znakom pridruži še suh kašelj. Kužnost je največja približno od enega dne pred začetkom obolenja do tri ali štiri dni po začetku. Pri dojenčkih in malčkih se virus s sluzjo iz nosu lahko izloča še do tri tedne. 



Učinkovitost cepljenja

Cepivo proti gripi daje od 40- do 70-odstotno zaščito. Vsako zimo veliko ljudi zboli z znaki, ki so podobni znakom gripe, zato pogosto zmotno mislimo, da gre zanjo. Res pa je tudi, da v sezoni običajno krožijo različni povzročitelji, ki lahko povzročijo podobne znake kot virus gripe. Sezonsko cepivo zaščiti proti trem najpogostejšim sevom virusa gripe, za katere se predvideva, da bodo krožili v posamezni sezoni.

Cepljenje priporočamo tudi družinskim članom vseh starejših oseb in kroničnih bolnikov, da virusa influence ne zanesejo v domače okolje in ob prebolevanju gripe ogrožajo svojca, ki ima težave z zdravjem. Poleg tega priporočamo cepljenje družinskim članom majhnih otrok in še zlasti, če je v družini dojenček, mlajši od šest mesecev, ki še ne more biti cepljen.

Priporočljivo je za zdravstveno osebje in ljudi v vseh tistih poklicih, kjer bi zaradi odsotnosti z dela zaradi gripe ohromela dejavnost. Cepljenje proti gripi se začne proti koncu jeseni in traja, vse dokler ne začne število obolelih z gripo upadati. Zaščita se pri mlajših razvije po tednu dni, pri starejših traja razvoj imunosti 14 dni ali celo več. Ker se virusi gripe pogosto in hitro spreminjajo, strokovnjaki vsako leto na novo izdelajo cepivo proti virusom, za katere so ocenili, da bodo krožili. Prav zato moramo cepljenje proti gripi ponoviti vsako leto. Poteka v zdravstvenih domovih, zasebnih ambulantah in območnih ambulantah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Cepijo tudi v domovih za starejše občane. 



Ostanimo doma

Če zbolimo, ostanemo doma. Počivamo in pijemo tople napitke. Visoko vročino znižujemo z zdravili za zniževanje temperature. Pomnimo, da gripo povzroča virus, zato je jemanje antibiotika brez učinka.

Širjenje bolezni preprečujemo s pravilnim načinom kašljanja in kihanja v zgornji del rokava ali papirnat robček; tega takoj po uporabi odvržemo v smeti. Poleg tega redno umivamo roke z milom.

Pri starejših, ki se zdravijo zaradi kroničnih bolezni, in pri ljudeh s slabšo obrambno sposobnostjo lahko gripa poteka v hujši obliki. Če v nekaj dneh ni izboljšanja, predvsem če visoka temperatura ne pade in se kašlju pridruži težko dihanje, je priporočen posvet z izbranim zdravnikom. 



Ubogi moški

Za konec pa še zanimivost. Obstaja mnogo šal o tem, da se z virusnimi obolenji povsem drugače spopadata moški in ženska ter da je bolezen velikokrat za moškega »konec sveta«, za žensko »zgolj« neugodnost, s katero pač morajo še naprej početi, kar so do tedaj. A zdaj tudi znanost kaže, da smo si, kar se imunosti tiče, med spoloma različni. Raziskava ameriške univerze Stanford je pokazala, da se protitelesa ženskega organizma hitreje odzovejo na injekcijo virusa gripe. Študija je prav tako potrdila, da imajo moški z višjimi ravnmi testosterona najšibkejši odziv protiteles. Morda moški, ko zbolijo, ne pretiravajo s svojimi odzivi, morda res trpijo bolj, kot bi trpele ženske v enaki situaciji. Imajo pač šibkejši imunski sistem.