Menda se človek, ki ga nikoli ne boli glava, še ni rodil. Kaj konkretno se zgodi v glavi, v možganih, da začutimo bolečino, če je to mogoče razložiti kar najbolj preprosto?

Vse je v glavi. (Nasmeh.) Glavobol je bolečinska zaznava – ta ima podobne mehanizme kot denimo zaznava bolečine ob poškodbi okončine – le da je omejena na glavo. V živčevju imamo torej specifične nevrone, ki se ukvarjajo le z zaznavo bolečine v glavi. Za zaznavo glavobola je potrebna aktivacija teh specifičnih bolečinskih poti. Zanimivo je, da poškodba možganskega tkiva ne povzroči glavobola, saj v sami možganovini ni bolečinskih receptorjev. So pa v strukturah, ki obdajajo možgane – možganskih ovojnicah, žilah in mišicah glave.

Otroci niso izjema. Otroški glavobol je najpogostejši maja, junija, septembra in oktobra, kar je povezano s stresom v šoli. 

Kateri so ponavadi vzroki, fizični in psihološki?

V splošnem ga povzročijo vsi dejavniki, ki dovolj močno aktivirajo bolečinske nevrone na kateri koli ravni bolečinske zaznave. Mednje sodijo poškodbe glave, različne okužbe, denimo viroze, dolgotrajna intenzivna aktivnost mišic skalpa, denimo ob stresu, ali draženje različnih živcev na oziroma v glavi, kot pri vnetju zob. Glavobol se lahko razvije tudi brez zunanjega dejavnika, torej brez neposredne poškodbe ali aktivacije bolečinskih receptorjev, in sicer pri ljudeh, ki so k temu nagnjeni, kot je to pri migreni. Pri tej vrsti glavobola lahko rečemo, da ga sproži motnja v delovanju

Kaj menite o izsledkih pokojne, slavne duhovne voditeljice Louise L. Hay, ki je vzrok za bolečino v glavi med drugim pripisovala prikritemu oziroma podzavestnemu sramu posameznika?

Duševne stiske so pomemben dejavnik pri razvoju glavobola. Dobro znana je vzajemna povezava med depresijo in kroničnim glavobolom. Duševna stiska lahko povzroči spremembe v koncentraciji nekaterih živčnih prenašalcev, ki močno vplivajo predvsem na to, kako se odzovejo možgani ob bolečinskem draženju v predelu glave. Lahko bi rekli, da ima čustveno uravnotežen človek višji prag zaznave glavobola.



Ali res lahko bolečino v glavi sproži že dolgotrajno enolično žvečenje, denimo žvečilnega gumija?

Težave s čeljustnim sklepom so eden od pogostih vzrokov za glavobol. Žvečenje aktivira nekaj velikih mišic v predelu obraza in senc, njihova čezmerna ali neuravnotežena aktivnost pa lahko privede do mišične in sklepne bolečine. Problem niso le žvečilni gumiji, saj lahko hud glavobol povzročata tudi žvečenje in škripanje z zobmi v spanju, t. i. bruksizem, ki se ga ljudje ne zavedajo. Tako je to lahko eden od prikritih dejavnikov.

Menda se pogostost glavobolov zadnja leta povečuje med otroki in mladimi. Zakaj?

Pogostnost glavobola postopno, vendar vztrajno raste v zadnjih dveh desetletjih. To je verjetno posledica spreminjanja načina življenja. Otroci niso izjema. V primerjavi z odraslimi je pogostnost glavobola pri njih manjša, zelo pa variira sezonsko. Otroški glavobol je najpogostejši maja, junija, septembra in oktobra, kar je povezano s stresom v šoli.

S pogosto uporabo katerih koli protibolečinskih zdravil tvegamo paradoksen razvoj glavobola prav zaradi njihove uporabe. Med bolj tvegana spadajo opiatni analgetiki in triptani, torej zdravila za zdravljenje migrene, kadar jih jemljemo več kot deset dni v mesecu. 

Kako ga preprečiti? Pomagajo že zadostna hidracija, pravilna prehrana, redno gibanje in dovolj spanja?

K preprečevanju glavobola pripomore vzdrževanje dnevne rutine, torej med drugim redno število obrokov, redna telesna aktivnost in redno spanje. Pri tem igra vlogo tudi dolžina, ki mora biti stalna – tako premalo kot preveč spanja sta lahko sprožilna dejavnika. Motena dnevna rutina namreč vpliva na aktivnost hipotalamusa, strukture v osrednjem živčevju, ki za normalno delovanje potrebuje rutinsko aktivacijo in je pomembna pri zaznavi bolečine. Pri nekaterih glavobolih, kot je migrena, so značilni sprožilci, kot so določeni vonji ali določena hrana in pijača, zato veliko pozornost pri preprečevanju takih glavobolov posvečamo njihovemu iskanju in izogibanju.



Pri manjši bolečini nekaterim pomagata že sprehod na svežem zraku in kozarec vode. Kdaj je treba poseči po protibolečinskih zdravilih ter kako jih pravilno doziramo, da ne postanemo odvisni od analgetikov?

Poznavanje sebe je ključno. Sam priporočam v prvi vrsti zdravljenje z nefarmakološkimi ukrepi, vendar pa je v nekaterih primerih treba zdravilo vzeti čim prej, čeprav je glavobol še blag, kot je pri preprečevanju razvoja migrenskega glavobola. Načeloma vzamemo protibolečinsko zdravilo takrat, ko nas glavobol moti, kljub drugim ukrepom. Res pa je, da s pogosto uporabo katerih koli protibolečinskih zdravil tvegamo paradoksen razvoj glavobola prav zaradi njihove uporabe. Med bolj tvegana spadajo opiatni analgetiki in triptani, torej zdravila za zdravljenje migrene, kadar jih jemljemo več kot deset dni v mesecu.

Slovenija je začela slediti vzorom Nemčije in Avstrije, kjer zdravniki klasične medicine kot enakovredno dopolnilno tehniko zdravljenja vrsto let uporabljajo akupunkturo. Kakšne so vaše izkušnje na tem področju?

Akupunktura je tudi v Sloveniji že nekaj let priznana kot komplementarno zdravljenje kroničnega glavobola in drugih kroničnih bolečinskih stanj. Njena učinkovitost zelo niha med posamezniki. Nekateri se nanjo nadvse dobro odzovejo, vendar je takih bolnikov malo. Pri večini je učinek delen in začasen. Zaradi malo stranskih učinkov jo priporočam vsem bolnikom s kroničnim glavobolom.