Antioksidanti reagirajo s prostimi radikali in jih tako nevtralizirajo, s tem pa preprečijo oksidacijo drugih molekul. Prosti radikali so pravzaprav biokemični škodljivci, ki povzročajo od 80 do 90 odstotkov vseh degenerativnih bolezni. 


Preprosta logika ni nujno učinkovita

Oksidacijske reakcije so ključne za življenje, vendar so lahko tudi usodne. Prosti radikali nam koristijo le, dokler so pod nadzorom. Preprosta logika, da so antioksidanti dobri, prosti radikali pa slabi, je pripeljala do ideje, da povečan vnos antioksidantov v telo, naj bo s hrano ali prehranskimi dopolnili, lahko prevesi tehtnico v zdravje, v stanje, ki zmaguje nad morebitno škodo, ki jo povzročajo prosti radikali. Vendar, je domneva pravilna?



Prosti radikali in drugi kisikovi derivati v telesu vseskozi nastajajo kot posledica številnih metaboličnih procesov. V skupino reaktivnih kisikovih radikalov (ROS) sodijo superoksidni anion O2ˉ, bolj reaktivni vodikov peroksid H2O2 ter hidroksilni radikal OH. Oksidativni stres se pojavlja, če je hitrost nastajanja ROS večja od hitrosti njihovega odstranjevanja iz celic.


Telesu lastni varovalni mehanizem

Ob kroničnih vnetjih fagociti in druge obrambne celice v telesu proizvedejo veliko vodikovega peroksida H2O2 in O2ˉ, kar lahko telesu povzroči mnogo škode. Reaktivnost različnih prostih radikalov se seveda od primera do primera razlikuje; nekateri povzročijo celo nepopravljivo škodo na DNK, lipidih in proteinih.

Za zaščito pred neželenimi posledicami telo pozna t. i. antioksidantni obrambni sistem, ki škodo, ki bi jo lahko povzročili prosti radikali, sicer zmanjša, ampak ne vedno stoodstotno.



Življenjske navade so pomembne

Problemi se pojavijo, ko postanejo naše dnevne navade škodljive. Kajenje, pretirano pitje alkohola, uživanje procesirane hrane, vse to vpliva na povišanje prostih radikalov, ki pomenijo precejšnje tveganje za bolezni. Mar je torej, kot je bilo nakazano že prej, uživanje izdelkov, ki naj bi imeli veliko antioksidantov, tudi neke vrste odpustek za vse pregrehe, ki si jih privoščimo? Češ, lahko jem, kar koli mi ustreza, saj tako in tako hrani dodajam prehranska dopolnila, polna antioksidantov? Žal ne. Več ne pomeni tudi bolje. Telesu namreč dene dobro celoten paket zdravja. Če hrani, ki je opustošena bistvenih hranil, dodajamo antioksidante, smo še vedno ljudje, ki jemo nezdravo. 


Vitamini in zdravje

Ko se odločamo za dodano uživanje antioksidantov, pogosto posežemo po vitaminu E in C ter karotenoidih (predstavnikih rastlinskih pigmentov, ki jih najdemo v rdeči in rumeni zelenjavi, sadju). 

Študije so pokazale, da dodatki vitamina C izboljšajo človekovo počutje, predvsem kar se tiče naporne vadbe, a le pri tistih, pri katerih so pred začetkom študije ugotovili njegovo drastično pomanjkanje. Dokazano je, da daljše obdobje jemanja vitamina C zmanjša poškodbo mišičnega tkiva pri naporni vadbi. Delni odziv telesa na naporno fizično aktivnost je namreč tudi vdor makrofagov v predel poškodovanega tkiva. Makrofagi pa sproščajo proste radikale, ki še dodatno poškodujejo tkivo. 



Duševno zdravje ni samo problem »glave«

Zanimiva je tudi povezava med depresijo in oksidativnim stresom. Raziskava, ki so jo izvedli na Univerzi v Grenadi, je pokazala, da so pri posameznikih, ko so se začeli zdraviti zaradi depresije, opazili tudi znižanje malondialdehida, kazalnika pomanjkanja kisika v celičnih membranah. Te snovi je namreč več v celicah tistih, ki trpijo zaradi depresije. 

Znanstveniki so prav tako ugotovili, da se je raven antioksidantov depresivnih bolnikov po začetku zdravljenja povišala. Izsledki kažejo, da je bolezen, kot je depresija, ne samo stanje, ki je povezano z našim duševnim zdravjem, temveč vpliva na učinkovito delovanje celotnega telesa. 


Koktajl antioksidantov

Zanimivi podatki prihajajo tudi iz Avstralije, kjer so poskušali najti povezavo med antioksidanti in pojavnostjo raka prostate. Kot temeljno živilo v raziskavi so uporabili »borovničev koktajl«, v katerem se je znašla raznovrstna in antioksidantov polna hrana, ki naj bi imela enake učinke kot nesteroidna protivnetna zdravila.

Moštvo avstralskih znanstvenikov je preizkuse izvedlo tako na kulturah rakavih celic kot na miših. Potem ko so zadnje 72 ur uživale borovničev »zvarek«, sta se zmanjšali velikost ter zmožnost preživetja rakavih celic, če so jih primerjali s tistimi glodavci z rakom prostate, ki koktajla niso uživali in so namesto njega pili običajno vodo iz pipe. Je mogoče trditi, da bi bilo takšno zdravljenje učinkovito tudi pri ljudeh? Pot do tja je še dolga in vijugasta, predvsem pa malce manj enostavna.