Podnebne spremembe, vedno bolj strupen zrak, ki ga dihamo, izumiranje živalskih vrst so le nekatere strahotne posledice, ki jih človeštvo s svojim požrešnim življenjskim slogom ustvarja zadnja desetletja. Kdaj bomo dojeli sporočila svojih dejanj, ostaja retorično vprašanje. Izgub se zavedamo z vsakim poročilom, ki ga pripravijo različne naravovarstvene organizacije, a se nas očitno še vedno niso dovolj dotaknile. Bo potrebnih še naslednjih deset ali dvajset let in obstoj le še peščice živali, da bomo v sožitju in spoštljivejše prebivali na planetu, ki mu tako radi rečemo naš?  



Morda nas pretrese poročilo o stanju planeta Svetovnega sklada za naravo (WWF), ki je v letošnji 12. izvedbi gotovo najbolj alarmantno do sedaj. V raziskavi več kot 4000 živalskih vrst v 16.700 populacijah po svetu so ugotovili, da je Zemlja med letoma 1970 in 2014 izgubila kar 60 odstotkov vretenčarjev, torej rib, ptic, dvoživk, plazilcev in sesalcev. Med temi je najbolj prizadeto sladkovodno živalstvo, ki je v 44 letih upadlo za 80 odstotkov, med regijami, kjer je izginilo največ divjih živali pa so tropska območja. Stanje na območju Karibov in Južne Amerike je pravzaprav grozljivo. Tam je v 44 letih izginilo kar 89 odstotkov divjih živali. 



Nekoliko boljše je stanje na območju Severne Amerike in Grenlandije, kjer je favna upadla za 23 odstotkov. Veliko območje Evrope, Severne Afrike in Bližnje vzhoda je zabeležilo 32-odstotni upad divjih živali. V regiji, kjer leži Slovenija nam glede izgub prav tako še ne utripa rdeči alarm, sporoča WWF Adria s sedežem v Zagrebu, a to je verjetno bolj zahvaljujoč dejstvu, da na naših tleh živi velika večina udomačenih živalskih vrst (kar 96 odstotkov) in le malo divjih (manj kot 5 odstotkov). Naši načini upravljanja z naravnimi viri so katastrofalni, opozarjajo pri WWF Adria, saj je večina živali v regiji vzrejenih prav za prehrano ljudi. Pozitivnim trendom sledimo le pri populaciji medveda in volka, medtem ko je populacija risa na robu izumrtja. Zaradi izgradnje hidroenergetske infrastrukture grozi izumrtje tudi vsaki deseti ribji vrsti. 



Glavni razlog, zakaj se število divjih živali tako drastično manjša, je seveda človek. Z intenzivnim kmetijstvom, rudarstvom in urbanizacijo posegamo v njihove naravne habitate, saj za potrebe sodobnega načina življenja in obilne potrošnje krčimo gozdove, izčrpavamo vodne vire in umetno spreminjamo sestavo tal. A slabo se ne piše le divjim živalim. Zemlja kmalu ne bo sposobna več zadostiti naraščajoče človeške potrebe. S čezmernim izkoriščanjem naravnih virov namreč resno ogrožamo sposobnost narave, da nam nudi vse storitve, ki smo jih tako udobno vajeni in ki so globalno vredne neverjetnih 125 trilijonov dolarjev letno. 



Okno priložnosti, ki ga imamo, da na globalnem nivoju skupaj premislimo in pretehtamo svoje vrednote in to, kako cenimo, ščitimo in ohranjamo naravo, se hitro zapira, poudarjajo pri WWF Adria. Trenutna raven izginjanja vrst je od 100- do 1000-krat hitrejša kot le pred nekaj sto leti, ko je človek začel spreminjati kemijo Zemlje in brisati obstoj drugih bitij, ugotavlja poročilo WWF. V tem trenutku le 25 odstotkov tal ne nosi človekovega pečata, v letu 2050 pa jih bo nedotaknjenih le še 10 odstotkov, opozarjajo znanstveniki medvladne platforme za biotsko raznovrstnost in ekosisteme (IPBES). Nas bo do takrat že srečala pamet? Ali bo nemara tedaj že prepozno za ukrepe? 



"Ohranjati naravo ne pomeni le zaščiti tigrov, pand, kitov, ki so nam ljubi,"je ob tem poudaril generalni direktor WWF Marco Lambertini."Gre za mnogo širšo zadevo. Zdrava in srečna prihodnost za ljudi ni mogoča na planetu z nestabilnim podnebjem, izčrpanimi oceani, degradirano zemljo in izpraznjenimi gozdovi, na planetu, ki mu je bila odvzeta njegova biotska raznolikost,"je dodal. V tej črni sliki je treba upoštevati še ostale dejavnike, ki vplivajo na izginjanje divjih živali - ekstremne suše, krivolove, onesnaženja, invazivne vrste, bolezni, podnebne ekstreme."Razmere so zelo slabe in se še kar slabšajo,"je izpostavil generalni direktor WWF."Edina dobra novica je, da nam je povsem jasno, kaj se dogaja,"je dodal. 



Predstavnik WWF Adrie v Sloveniji Leon Kebe pa je poudaril,"da vsi podatki, ki so nam dostopni, kažejo na to, da človek dominira nad ostalim živim svetom. Ali je to res zmaga? Slovenci porabljamo resurse v vrednosti 2,8 planeta in to je zastrašujoče"."Ukrepanje s strani vseh deležnikov, tako posameznikov, gospodarstva in vlad, skratka celotnega človeštva, je nujno. Moramo najti boljši način razvoja, ki bo skladen z naravo od katere smo vsi odvisni."