Matic Vizjak je tisti Slovenec, ki je že drugo leto zapored prejel naziv inovativni mladi kmet in je pred kratkim svetovni eliti v Washingtonu postregel edinstveno slovensko čili vino. Pri 18. se je kot mornar vkrcal na ladjo v Singapurju in zaplul proti Avstraliji, kjer se je uril v gostinstvu. V poznih 20. se je znova vrnil v Slovenijo, kjer je poprijel za domača opravila na kmetiji Vizjak, doma pa so ga zadržali prav čiliji. Danes poseben poudarek daje izobrazbi otrok o zavedanju o pridelavi in kakovosti hrane, njegova kreativna žilica pa v sodelovanju s sosednjim vinogradništvom Kolar odkriva nove okuse vina, te dni lahko okusite njegovo novo inovacijo, prvi slovenski Spritz.

Na kmetiji Vizjak so razvili prav posebno ljubezen do čilijev.

Mladi Vizjak je tudi pobudnik in ustanovitelj festivala Pravi čili, ki vsako leto konec poletja razveseli vse ljubitelje čilija. Letos se bo odvil 31. avgusta v Šmarju pri Jelšah že petič, na enem mestu pa združil slovenske pridelovalce čilijev in izdelkov iz te pekoče povrtnine ter poskrbel za izobraževanja, peklenske degustacije in tekmovanja v uživanju najbolj pekočih čilijev. Pravi čili festival je brezplačen dogodek in največji tovrstni v tem delu Evrope, vsako leto ga obišče preko 8.000 obiskovalcev. Tudi letos bodo okronali čili kraljico in s kuhanjem Hudičevega kotla poskrbeli za dobrodelnost. Za otroke pa bo potekala ustvarjalna Akademija Wilburja Scovilla, ki je oče lestvice, po kateri merimo moč čilija. 

Tekmovanje za Zlati habanero na festivalu Pravi čili. Foto: Foto klub Šmarje

Če se čilijev bojite in sprašujete, čemu neki bi tvegali pekoči ugriz, vas morda k pokušanju pritegnejo zdravilni učinki te zelenjave. So namreč prave vitaminske bombe, ki spodbujajo nastajanje rdečih krvnih celic, kar vpliva na znižanje krvnega tlaka in preprečuje bolezni srca in ožilja. Čiliji delujejo tudi protibolečinsko in so tako naravna alternativa tabletam proti bolečinam. Z uživanjem čilija si nemudoma odmašite zamašeni nos, za razliko od splošnega prepričanja, da njegova pekoča lastnost obremeni prebavo, pa čiliji dejansko blažijo črevesne težave in krepijo imunski sistem.  Ker sam čili vsebuje zelo malo kalorij a ob presnavljanju poviša telesno temperaturo, je idealen za hujšanje. Telo po zaužitju čilija sporoči živčnemu sistemu, naj proizvaja več rjavega, zdravega, maščobnega tkiva. Nekateri pa čili radi jedo tudi zato, ker jih osrečuje. To ni iz trte izvito, saj naši možgani pekoč občutek ob zaužitju čilija interpretirajo kot bolečino, pri okušanju pa se pričnejo sproščati endorfini dobrega občutka in dopamin. 

Če vas je kaj od naštetega prepričalo, da ugriznete v vabljivi barviti čili, si za gašenje ognja pripravite kozarec mleka in ne vode. Maščoba v mlečnih izdelkih je namreč tista, ki raztopi peklenski kapsaicin, snov v čiliju odgovorno za pekočo reakcijo. Za vse radovedne pa smo zbrali še nekaj neverjetnih dejstev o teh vrtninah. 

ALI STE VEDELI?
Čili so poznali staroselci Srednje in Južne Amerike že pred več kot 6.000 leti, v Evropo pa ga je pripeljal Krištof Kolumb, ki je bil zmotno prepričan, da je naletel na različico tedaj cenjenega črnega popra.
Inki, Maji in Azteki so čili uporabljali za denarno valuto.
V 17. stoletju so Japonci čilije dajali v nogavice, da so jim greli prste na nogah.
Danes poznamo več kot 400 različnih vrst čilijev.
100g čilija vsebuje 40 kalorij.
Na pekočo snov kapsaicin so občutljivi le sesalci, ptice so na primer nanj imune.
Določeni deli čilija so bolj pekoči, kot drugi, drugi ugriz vanj pa je ponavadi bolj pekoč kot prvi.
Guinnessov rekord v uživanju čilija: zmagovalec Wayne Algenio je v eni minuti pojedel kar 22 čilijev, leta 2017 pa je njegov rekord prekosil Greg Foster, ki je pojedel le en gram več čilija.