Erin Robertson je živela v Los Angelesu, ko se ji je utrnila briljantna ideja. Če boste najprej pogledali fotografije in potem nadaljevali branje, se vam bo morda ob pogledu na brisače okoli dojk zataknil krof ali druga popoldanska pregreha, ampak počakajte še malo in berite dalje. Namreč, zadeva je sila simpatična in koristna, kot se boste strinjale vse dame s prsmi, katerih oblika, velikost in kar je še tega v poletni vročini povzročajo problem, ki se imenuje curljanje kapelj potu po trebuhu.



Naj se vrnem k Erin. Pripravljala se je na zmenek s fantom. Bilo je vroče poletno obdobje, njena klimatska naprava je odšla tisti dan v večna lovišča in v hipu, ko je stopila izpod prhe in se obrisala, pripravljena, da si začne sušiti lase, jo je začelo oblivati. Pod dojkami. Pa si je podstavila cunje pod njiju, da bi vpile pot. Slaba rešitev. Nato si je natrla pod prsi otroški puder. Videti je bila, tako pravi sama, kot s sladkorjem posipan krof. Kar je mogoče fino, če je to tvoj cilj, ampak razen za pusta prav pogosto ni. Pa si je nato sušila lase in tuhtala, kako za vraga bi rešila ta curljajoči problem.

Tisti večer na zmenku ni veliko premišljevala o tem, kaj ji ima fant povedati, temveč se je bolj ukvarjala s tem, katera rešitev bi bila za njene dojke najprijaznejša. Modrček ne pride v poštev, ker utesnjuje, prosti slog tudi ne, ker pač ne živi sama. Torej?



Eureka! Takoj ob naslednji priložnosti se je napotila k mami, da jo nauči osnov šivanja. Sposodila si je šivalni stroj, in ko je uspešno uničila večino domačih brisač, je imela pred sabo končno prototip nečesa, čemur je nadela ime Ta-Ta Towel ali po naše brisača Ta-Ta.

Brisače za prsi je začela deliti prijateljicam, da bi ji povedale svoje mnenje, in bila je presenečena, kako zelo vesele so bile. Ena od njih ji je zaupala, da je dolgo trpela zaradi izpuščajev pod prsmi, ki so nastajali zaradi zadrževane vlage, druga, da je to krasna reč, če si doječa mamica - modrček te utesnjuje, nositi moraš vatirane podloge, ki vpijejo odvečno mleko, brisačka pa je menda čudovita zadeva, je rekla. Pa tudi do bradavičk je prijazna. In te, ko dojimo, veste, da znajo hudičevo boleti.



Ampak morda je še pri vsej stvari najbolje to, da so ženske, ki na Erininih oglasih nosijo njene izdelke, videti normalne ženske, in ne fotomodeli s prsmi, ki vse dni pokončno štrlijo in nikoli ne doživijo stika s kožo spodaj. Kajti nam, ženskam, ki nam gravitacija ni tuja, vročina prinese sicer nepreštevno veliko radosti, a te male zoprnije ... Zakaj si jih ne bi olajšale, če je to mogoče? Zakaj ne bi z dojkami, oblečenimi v brisače, prosto paradirale naokoli brez občutka, da nas zategujejo trakovi in košarice in kar je še tega, kar nas drži na vajetih?