»Dokler obstajajo represivni diskurzi o tem, kako mora biti videti družina, heteroseksualna seveda, kaj morajo početi očetje in babice in dedki, kakšni morajo biti zakoni, ki bi to potrjevali – te slovenske politične konservativne akcije so res duhamorne – bo obstajalo tudi zgražanje, ki bo onemogočalo, da uzremo, kaj se v resnici dogaja.« 

Tako zveni uvod v lani predvajani dokumentarni film o njenem delu Trojanke, navezujoč se na Evripidovo tragedijo o ženskah ujetnicah iz Atenam sovražnega mesta. Kot se v Trojankah Evripid sprašuje, čigava je krivda, čigava je odgovornost, si Svetlana ves čas postavlja vprašanje, kakšna je danes vloga intelektualca in kakšna vrednota je sploh še ohranjanje človekovega dostojanstva.


Razmišljajmo
Revolucionarka se ni rodila, revolucionarka je postala. Ker je brala dovolj dobre knjige. Trojanke so stale pred peklom in mu gledale v oči, Svetlana pa je glasna priča vznikanju in padanju ideologij, ki pod gladino vedno prosijo za skupni imenovalec – razmišljajočega človeka, ki bo hotel vedeti, videti, slišati in razumeti. In ona je prav to. 

Antična miturgija
Lani je izšlo njeno obsežno delo Antična miturgija, skoraj 700 strani debela knjiga, katere izvor je v kolumnah, ki jih je Slapšakova pred več kot desetimi leti objavljala v Večeru pod naslovom Antična mitologija za telebane. To je knjiga, ki bi jo morali imeti doma. Da sežemo po njej vsakokrat, ko bomo ne samo potrebovali leksikon grških in včasih tudi rimskih mitov, temveč ker je zdaj čas, da se potrudimo razumeti svet, umetnost, politiko, religijo in ateizem, diktature sodobnega sveta ne nazadnje, ki kažejo predvsem na to, da so stavki kot »nikoli več« zgolj prazne fraze.

Moč brezbrižnosti
Kajti človeški glas in dejanja tistega, ki ga uporabljajo, so edina, ki štejejo. In če mi dovolite parafrazirati Elieja Wiesla: »Nasprotje ljubezni ni sovraštvo, temveč brezbrižnost. Nasprotje lepega ni grdo, temveč brezbrižnost. Nasprotje vere ni brezboštvo, temveč brezbrižnost. Nasprotje življenja ni smrt, temveč brezbrižnost do – življenja in smrti.« Kdo, če ne mi? Kdaj, če ne zdaj? 


UTEMELJITEV ŽIRIJE
Svetlana Slapšak je ena najvplivnejših intelektualk, ki jasno opredeli naloge intelektualca v javnem prostoru: gojiti logiko, argumentacijo, način izražanja in disciplino mišljenja. V letu 2017 je izdala 700-stransko knjižno delo Antična miturgija, ki na podlagi analize 200 antičnih mitov razgrne nov pristop k preučevanju mitologije in ga opredeli z lastnim, inovativnim terminom: miturgija, kot kovanje mitov. Zanima jo predvsem, kako mitologija deluje na človeka v kulturi. Leto 2017 je zaznamovala tudi s svojimi intelektualnimi, a odločnimi intervencijami v kolumnah in javnih nastopih, ko smo svet zaradi njenih interpretacij lahko bolje razumeli.