Holesterol in krvni tlak

Bolezni, ki ubijata potihoma

Dve tretjini odraslih Slovenk in Slovencev imata povišano vrednost holesterola v krvi, povišan krvni tlak pa več kot 50 odstotkov odraslih. Večina ljudi ne opazi, da je nekaj narobe, oznaka tihi ubijalki je zato za bolezni, ki nastopita neopazno, upravičena. Podrobneje o skrbi za normalno raven holesterola in krvnega tlaka, ki sta med bistvenimi ukrepi za zmanjšanje ogroženosti zaradi bolezni srca in ožilja, z Jarmilo Trček Breznikar, dr. med., specialistko družinske medicine, iz ZD Ljubljana-Šentvid.

Kolikšne so zaželene vrednosti holesterola in trigliceridov v krvi?

Pri zdravem odraslem človeku je priporočena vrednost skupnega holesterola pod 5 mmol/l, holesterola LDL pa pod 3 mmol/l. Vrednost trigliceridov naj bi bila pod 1,7 mmol/l, vrednost HDL pa nad 1 mmol/l pri moških in nad 1,2 mmol/l pri ženskah. Pri bolj ogroženih skupinah, bolnikih z že razvito boleznijo srca in žilja, sladkorno boleznijo ali močno povečanimi vrednostmi krvnih maščob so priporočene ciljne vrednosti še nižje: skupni holesterol manj kot 4 mmol/l, LDL holesterol manj kot 2 mol/l.

Kakšna je vloga holesterola v človeškem organizmu?

Holesterol seveda ni zgolj škodljivec, temveč je nujno potrebna sestavina našega telesa.Torej ima »dva obraza« – prijaznega in grdega. Je vosku podobna snov, ki lahko nastane v jetrih, kar nekaj pa ga telo dobi s hrano. V vodi je netopen, zato se po krvi prenaša vezan v spojine, ki jih imenujemo lipoproteini. Ločimo LDL–lipoproteine z majhno gostoto, VLDL– lipoproteine z zelo majhno gostoto in HDL–lipoproteine z veliko gostoto.


Jarmila Trček Breznikar, dr. med., specialistka družinske medicine


Kateri so glavni vzroki za povečano vrednost holesterola v krvi?

Vzroki so lahko dislipidemije – motnje v presnovi maščob, genska okvara, nezdrav življenjski slog, prevelik vnos s hrano, bolezni, denimo sladkorna bolezen, bolezen ščitnice.

Ali občutimo, da imamo povišano raven krvnega holesterola, opazimo, da nekaj ni prav?

Žal ne. Bolezen je tiha »ubijalka«. Kdor ima visok holesterol, se počuti enako, kot če ima nizkega. Ni namreč simptomov, značilnih za visok holesterol. Čutimo pa posledice povišanega holesterola, ko pride že do okvare srčno-žilnega sistema. Kadar je v telesu preveč holesterola, se odlaga v žilne stene, kjer tvori oblogo ali leho. Gre za proces ateroskleroze – poapnenja žil, kjer se postopno in dalj časa brez opozorilnih znakov počasi mašijo žile. Bolj ko so povečane vrednosti krvnih maščob, hitreje poteka proces ateroskleroze, prej se razvijejo bolezni srca in ožilja – koronarna srčna bolezen, ki vodi do razvoja angine pektoris ali srčnega infarkta, bolezen možganskega žilja, ki vodi v možgansko kap in periferno arterijsko bolezen, kjer zožitev žil v nogah povzroča značilne bolečine in lahko vodi celo v odmrtje – gangreno, če se žile povsem zamašijo.

Tveganje za srčno žilne zaplete zmanjšamo tudi z znižanjem tlaka pri previsokem krvnem tlaku, mar ne?

Res je. Posledice dolgotrajno previsokega krvnega tlaka so okvare žilja, s tem pa tudi srčna odpoved, možganska kap, ledvična odpoved in drugi zapleti.

Kaj povečuje krvni tlak?

Poznamo le dejavnike, ki povečujejo tveganje za nastanek zvišanega krvnega tlaka. Pri večini ljudi vzrok ni znan. Dejavniki tveganja, na katere ne moremo vplivati, so dednost, starost in spol – moški so bolj ogroženi. Vplivamo pa lahko na preveliko telesno težo, čezmerno uživanje soli, alkoholnih pijač, premajhno telesno dejavnost in načine, kako se spopadati s stresom.

Kaj je ključno pri prepoznavanju in zdravljenju zvišanega krvnega tlaka, torej arterijske hipertenzije?

Simptomatsko zdravljenje pomeni, da zdravimo simptome arterijske hipertenzije, ker kot že omenjeno, pri večini ljudi vzroka ne poznamo. Za zdravljenje z zdravili se odločimo individualno, v skladu s predpisanimi smernicami. Vedno upoštevamo vrednosti krvnega tlaka, pridružene dejavnike tveganja ali že pridružene srčno-žilne bolezni in starost bolnika. Kdor je redno fizično aktiven, ima dobre in kakovostne socialne stike, urejen holesterol in krvni tlak, ne kadi – ima zdrav življenjski slog, živi bolj kvalitetno in lahko v življenju bolj uživa, kot če tega ne bi imel. Svetujem, da hodimo na preventivne preglede in si redno kontrolirajmo krvni tlak in holesterol. Če ne vemo za vrednosti svojega krvnega tlaka in holesterola, je to skoraj tako, kot da ne bi vedeli, kakšno stanje imamo na bančnem računu. In za konec – zamera in jeza ne delujeta škodljivo le na naše počutje, ampak tudi na naš krvni pritisk.

Nevarnost za bolezni srca in ožilja se začne povečevati, ko krvni tlak preseže 120/80 mm Hg. O zvišanem krvnem tlaku govorimo, če je sistolični krvni tlak 140 mm Hg ali več in/ali diastolični krvni tlak 90 mm Hg ali več. Če zvišan sistolični krvni tlak znižamo za 10 mm Hg, diastolični krvni tlak pa za 5 mm Hg, zmanjšamo tveganje za bolezni srca in žilja za eno tretjino.
Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE