Je kaj resnice v tem, da glavobol pogosteje muči ženske?

To drži za migreno, glavobol v rafalih pa je mnogo pogostejši pri moških. Za razlike pri glavobolu med spoloma ni zadovoljive razlage.



Bolečina v glavi ima vrsto vzrokov, ki se jih ne da vedno ugotoviti. Kateri vendar so lahko sprožilni dejavniki?

Najbolj znani so sprožilni dejavniki za migreno. To so denimo hormoni: menstruacija, ovulacija, puberteta in menopavza; prehrana: alkohol, čokolada, sir, kofein, aspartam, razni mesni izdelki itn., spremembe: vreme, letni čas, časovne razlike/potovanja, nadmorska višina, ritem spanja, dieta, izpustitev obroka; senzorični dražljaji: močna svetloba, utripajoče luči, vonjave, glasni zvoki; stres: intenzivna dejavnost, obdobje sprostitve, smrt, razveza, selitev, izguba oziroma zamenjava službe, prepir, kriza itn. Marsikateri od naštetih dejavnikov ima sprožilno vlogo tudi pri drugih oblikah primarnih glavobolov.

V negotovih časih smo bolj ali manj vsi vpeti v stresne okoliščine. Stres, ki čez dan raste in ga kopičimo v sebi, se lahko izrazi kot glavobol, ki se začne in je tudi najbolj izrazit v zatilju, mar ne?

Stres je zelo pomemben sprožilni dejavnik za glavobol.


Ko nas boli glava, hitro vzamemo zdravila proti bolečinam. Najpogosteje si pomagamo sami, da nam odleže. Je to prav?

Bolniki z glavobolom pogosto vzamejo analgetike, ne da bi bil diagnostično prej pravilno opredeljen. Pred uvedbo kakršne koli terapije pri ponavljajočem se glavobolu je vedno potreben pregled pri zdravniku. Pri nekaterih (glavobol tenzijskega tipa) vzdravljenju poskušamo omiliti njegovo intenzivnost in zmanjšati pogostnost s številnimi nemedikamentoznimi ukrepi in neanalgetičnimi zdravili v profilaktičnem zdravljenju, vse zato, da preprečimo jemanje analgetikov, zdravil za zdravljenje bolečine.Zaradi čezmernega jemanja analgetikov pri kroničnem glavobolu se razvijejo hudi glavoboli, ki so podobni najhujšim migrenskim napadom.



Kdaj torej glavobol lahko pomeni resnejše zdravstveno stanje?

Vsak sekundarni glavobol – to pomeni, da je vzrok neko bolezensko stanje, denimo tumor oziroma ekspanzivni proces, poškodba, možganska kap, znotrajmožganska krvavitev, subarahnoidna krvavitev, vnetje možganov in možganskih ovojnic, zelo visokarterijski tlak itn. – pomeni resno zdravstveno stanje. Potrebni so klinični nevrološki pregled in ustrezne diagnostične preiskave, da ugotovimo, za katero stanje gre, in bolnika vzročno zdravimo. 


Najpogostejši – 90 odstotkov glavobolov – so t. i. primarni glavoboli. To so denimo glavobol tenzijskega tipa, migrena, glavobol v rafalih. Približno osem odstotkov vseh so sekundarni glavoboli. Razvrščeni so glede na vzrok, denimo vnetje,poškodbe, krvavitve, tumorji, visok krvni tlak. Dva odstotka glavobolov so nevralgije zaradi različnih okvar možganskih živcev.