Če dokažete svakovo dedno nevrednost, bodo dedovali njegovi potomci

Zahvaljujem se za vaše zanimivo vprašanje. Iz moralnega vidika povsem razumem vašo dilemo v zvezi z dedovanjem po pokojni tašči. Normalno je, da se vam zdi nepravično, da želi delež na njenem premoženju uveljavljati svak, ki se v življenju ni ravno izkazal z etičnimi ravnanji oziroma kot skrben sin.

Vendar pa žal v tem primeru govorimo o nujnem deležu, katerega odvzem je v dednem pravu prej izjema kot pravilo. Nujni delež se namreč lahko nujnemu dediču odvzame le v primeru, če bi ga zapustnik razdedinil, oziroma, če bi se izkazalo, da je ta dedno nevreden.

Po zakonu je sicer dedno nevreden tisti, ki je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku, tisti, ki je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti, tisti, ki je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko, pa tudi tisti, ki se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi tisti, ki ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.

V vašem primeru bi potencialno v poštev prišel le zadnji razlog dedne nevrednosti, torej bi morali na sodišču dokazati, da je svak dedno nevreden, ker naj bi se huje pregrešil zoper dolžnost preživljati svojo mamo, oziroma zoper dolžnost, da ji nudi ustrezno pomoč. V primeru, če bi uspeli dokazati svakovo dedno nevrednost, pa to še ne bi pomenilo, da bi njegov nujni delež pripadel vama s sinom, saj bi v tem primeru ta pripadel svakovim potomcem. Zakon namreč določa, da nevrednost ni ovira za potomce nevrednega, ti namreč dedujejo, kakor da bi bil nevreden umrl pred zapustnikom.